Kazalo:

• A)      RAZLAGA VSEBINE DNEVA
• B)      PRIČEVANJE BOŽJE SLUŽABNICE CHIARE CORBELLE PETRILLO
• C)     POGOVOR OB POSNETKU O DAROVANJU
• D)     POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA
• E)      MOLITEV OB VREDNOSTI DAROVANJA
• F)      IGRE NA TEMO DAROVANJA

A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA

Vrednota: DAROVANJE
Simbol: SVEČA
Svetopisemski odlomek: Jezus se pri evharistiji daruje za nas (Lk 22,14-15.19-20)

Povzetek zgodbe

Lojze se načrtno začne darovati za druge. Priznava svoje napake. Pomaga sošolcema, jima razlaga učno snov in ne zahteva plačila. Je predsednik Marijine kongregacije, prav tako se včlani v Katoliško akcijo. Biti hoče zavzet, dejaven kristjan. Za vse to pa črpa moč v evharistiji.

Razlaga vrednote

Jezus nas, ki smo njegovi učenci, vabi da se ljubimo med seboj in darujemo svoje talente in delo drug drugemu: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.« (Jn 15, 12-13.17) »Kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mt 20, 26-28) »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.« (Jn 12, 24-26)

Apostol Pavel nas opozarja na povezanost med udeležbo pri sveti maši in darovanjem za druge v vsakdanjem življenju: »Rotim vas torej, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti.« (Rim 12,1, ekumenski prevod) Če bi bili pri sveti maši, kjer se Jezus daruje za nas, in se v svojem življenju ne bi darovali za druge, bi bila naša udeležba pri sveti maši nespametna in nesmiselna.

Pri sveti maši smo navzoči pri Jezusovi daritvi za nas. Jezus se za nas daruje iz ljubezni, prihaja v našo notranjost in se nam daje kot duhovna hrana, prijatelj in moč. Sveta mašna daritev je izvir in vrhunec krščanskega duhovnega življenja. Alojzij Grozde je o evharistiji rekel, da je sonce njegovega življenja.

Razlaga svetopisemskega odlomka dneva

Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.« (Lk 22,14-15.19-20)

Odlomek o Jezusovi postavitvi evharistije ali, lahko tudi rečemo, o prvi sveti maši, je bil za ta dan izbran iz več razlogov. Jezusove besede iz tega odlomka duhovnik izreče pri vsaki sveti maši. Močno jih doživljal je tudi bl. Lojze Grozde, ki je evharistijo imenoval sonce njegovega življenja. Tudi nam je zgled, da z rednim obhajanjem svete maše in prejemanjem obhajila črpamo moč in pogum, da se lažje odpiramo potrebam svojih bližnjih.

Poleg tega je v teh Jezusovih besedah je povzeto njegovo darovanje življenja za nas ljudi. Kruh, ki se razlamlja in zaužije (uniči), da nam je v hrano, in vino kot prelita kri na bogat simbolen način opiše Jezusovo dejansko daritev. Jezusovo telo »se je dalo za nas« in njegova kri »se je prelila za nas«, na skrivnosten način pa se to dogaja še danes pri vsaki sveti maši, saj je Jezus v kruhu in vinu resnično navzoč.

Jezus je trpel in umrl za nas, da je odplačal naše grehe. Svoje življenje je daroval za nas, ker nas ima neskončno rad. To je najpomembnejša daritev na celem svetu, v vseh časih. To darovanje pa je bilo vse prej kot lahko. Naj naštejemo le tri dejstva o Jezusovem trpljenju:

• Jezus je vedel, kakšno trpljenje ga čaka. Na Oljski gori je pred tem trpljenjem molil k Bogu Očetu in ob tem potil krvavi pot (hematidroza). To pomeni, da mu je namesto potu iz kože tekla kri, saj je čutil tak strah in tesnobo pred trpljenjem. Vendar je v to trpljenje šel iz ljubezni do nas.
• Pred smrtjo je bil deležen krutega mučenja: udarcev, zasmehovanja, bičanja, nošenje križa …
• Na križu je Jezus visel okoli šest ur, preden je umrl. Umrl je zaradi zadušitve, ker ni več mogel vdihniti zraka, in zaradi izgube krvi. Križanje je bilo eno izmed najhujših oblik mučenja do smrti v času Rimljanov.

Poleg tega, da nas je Jezusova daritev dejansko odrešila in omogočila odpuščanje grehov, nas s svojo daritvijo vabi, da se za druge darujemo tudi mi (kar je neposredno povedal ob simboličnem umivanjem nog apostolov pri zadnji večerji). A seveda ne nujno z mučenjem in smrtjo. Lojze Grozde nam daje konkreten zgled darovanja v vsakdanjem življenju: s svojo pomočjo sošolcem, z zavzeto molitvijo in duhovnim življenjem, z aktivnim delom za boljšo družbo … Hkrati pa je bil Lojze poklican tudi k bolj radikalnemu darovanju svojega življenja. Pričevanje očividcev njegovega trupla, ki ga je zapisal njegov prvi življenjepisec prof. Anton Strle, nam kaže, da Lojzetovo mučenje ni veliko zaostajalo za Kristusovim:

»Na nogah so bili dobro vidni znaki mučenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga mučili. Natančno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho z desnim licem tja preko ustnice do spodnje čeljusti. Vsa lična koža je bila potegnjena obenem z ušesom z lica. Tudi spodnja polovica levega ušesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala okoli osem centimetrov dolga in šest centimetrov globoka zevajoča rana. Moral je to biti smrtni udarec s topim orodjem, krampom ali motiko. Tako zapisnik, na katerem je podpisanih deset očividcev Grozdetovega trupla. Kakor razberemo iz dodatnega poročila, je bila velika rana tudi na levi strani pod čeljustjo. Tam skozi so mu, kakor pripovedujejo, odrezali jezik v korenini. Na nogi pod kolenom so se našli sledovi, da so mu rezali jermene, na stopalu in podplatih je bila koža deloma sneta.«

Čeprav se samo skozi človeške oči zdi, da je bila ta strašna Lojzetova smrt brez smisla, nam Jezusovo darovanje na križu – in posledično vstajenje od mrtvih – daje vero v nasprotno. Verjamemo, da tudi Lojzetovo trpljenje ni bilo zaman, temveč je bilo priključeno Jezusovemu trpljenju za zveličanje sveta.

Razlaga simbola

Sveča je v krščanskem bogoslužju simbol luči, toplote in darovanja, pa tudi Kristusa. Ko sveča izgoreva, daruje svoj vosek ter razsvetljuje in ogreva okolico. Podobno je z nesebičnim človekom, ki se daruje za druge. Ljudje o nesebičnem človeku velikokrat rečemo, da »izgoreva za druge« ali da »se použiva za druge«. Pri evharistiji se Jezus daruje za nas – na oltarju gorijo sveče, ki spominjajo na Jezusovo darovanje. Ob sveči lahko naredimo navezavo na sonce, ki prav tako greje in razsvetljuje. Za Lojzeta Grozdeta je bila evharistija sonce njegovega življenja.

B) PRIČEVANJE BOŽJE SLUŽABNICE CHIARE CORBELLE PETRILLO

Opomba: Življenje mlade Chiare Corbelle Petrillo je bilo prežeto s preizkušnjami, ki sta jih z možem premagovala z iskreno vero in pripravljenostjo na darovanje. Zaradi genskih napak sta izgubila prva dva otroka izgubila kmalu po rojstvu, v nosečnosti s tretjim, ki se je sicer rodil zdrav, pa je za rakom zbolela Chiara. Ker ni želela ogroziti otroka, je čakala z zdravljenjem do njegovega rojstva. Takrat je bilo zanjo žal že prepozno in je za boleznijo umrla eno leto kasneje. Lahko torej rečemo, da je za svojega sina darovala življenje.

Dinamika je sestavljena iz dveh delov. a) prinaša Chiarino daljše pričevanje o soočanju s smrtjo prve hčerke, Marie, in pogovor o tem. b) povzema njeno darovanje življenja za sina Francesca in pismo, ki sta mu ga z možem napisala malo pred njeno smrtjo.

Če na srečanju nimate časa, da bi njenemu pričevanju namenili celo uro, predlagamo, da izvedete samo del b).

a) Pričevanje o smrti prve hčerke Marie

Pripomočki: posnetek, listki, pisala

Udeležencem razdelimo listke in pisala. Povemo, naj si ob ogledu zapišejo kakšno besedo/stavek, ki jih nagovori. 

Ogledamo si spodnji posnetek pričevanja Chiare Corbelle Petrillo. (Posnetek je dolg 19 min, Chiara pa govori v italijanščini z angleškimi podnapisi. Če presodimo, da je posnetek za animatorsko skupino predolg ali jezikovno prezahteven, lahko sami v nekaj stavkih obnovimo njeno pričevanje o rojstvu in smrti njene hčerke Marie.)

Po koncu posnetka udeležence spodbudimo, da se s svojim sosedom (v parih) pogovorijo o tem, kar jih je najbolj nagovorilo. Nato si lahko podelimo glavne misli še v celi skupini.

b) Darovanje svojega življenja za sina Francesca

Leta 2009 se je Chiari in Enricu Petrillo rodila hčerka Maria, ki je zaradi genetske napake umrla pol ure po rojstvu. Leto kasneje sta preživela podobno izkušnjo in je kmalu po rojstvu umrl njun sin David. Kljub temu sta se odločila, da bosta ostala odprta za življenje. Tako se jima je leta 2011 rodil zdrav deček, ki sta ga poimenovala Francesco. Ko je bil star eno leto, sta mu napisala naslednje pismo.

Udeležencem preberemo pismo. Lahko ga tudi natisnemo, za vsakega en izvod. Po prebranem si udeleženci v trojicah na kratko podelijo, kaj odmeva v njih po pismu.

Moj najdražji Francesco,
danes boš star eno leto in spraševala sva se, kaj bi ti lahko podarila, kar bi trajalo skozi leta, zato sva se odločila, da ti napiševa pismo.

Bil si Božji dar, saj si nama pomagal preseči človeške omejitve v najinem življenju.

Vsakič, ko sva prejela zaskrbljujoče novice od zdravnikov, nama je tvoje krhko življenje dalo moč, da sva vztrajala naprej.

Če sva se česa naučila v teh letih, je to spoznanje, da je Ljubezen središče našega življenja. Rojeni smo iz dejanja ljubezni, živimo, da bi ljubili in bili ljubljeni, ob odhodu s tega sveta pa bomo izkusili pravo Božjo ljubezen.

Namen našega življenja je ljubiti in biti pripravljeni ljubiti tako, kot nas lahko nauči samo Bog. 

Ljubezen je kot goreča sveča, ki se porablja, dokler plamen ne dogori, vendar šele takrat doseže svoj pravi namen. 

Vse, kar boš počel, bo imelo smisel le, če bo usmerjeno proti večnemu življenju.
Šele ko resnično ljubiš, ugotoviš, da ti nič ne pripada, saj je vse dar.

Sveti Frančišek je rekel: "Nasprotje ljubezni je posedovanje."

Ljubiva te tako, kot sva ljubila tvojo sestro Mario in brata Davida, z zavedanjem, da nama ne pripadaš in da nisi bil ustvarjen za naju, tako kot velja za vse drugo v življenju. Kar imaš, ti ne pripada, saj je Božji dar, da ga lahko uresničiš. 

Nikoli ne obupaj, dragi sin, saj Gospod nikoli ničesar ne odvzame; če ti nekaj vzame, je to le zato, ker ti želi dati še veliko več.

Zahvaljujoč Marii in Davidu sva se še bolj zaljubila v večno življenje in se ne bojiva več smrti. Bog nama je odvzel, da bi nama dal večje srce, odprto za sprejemanje večnosti že v tem življenju. 

Ko sem bila v Assisiju, sem se zaljubila v veselje, ki so ga izžarevali bratje frančiškani in sestre, ki so zaupali v Božjo previdnost. Tam sem tudi prosila Gospoda za milost, da bi verjela v to Previdnost, o kateri so govorili.

Da bi lahko verjela v Očeta, ki nam daje vse, kar potrebujemo, sva svoje zaupanje položila v patra Vita, ki naju vodi na tej poti. Odločila sva se za poroko tako, da sva Boga postavila na prvo mesto. Verjela sva v ljubezen in zato morala narediti ta veliki korak. Nisva bila razočarana; vedno sva imela streho nad glavo in ničesar nama ni manjkalo!

Poimenovala sva te Francesco v čast svetemu Frančišku, ki je imel ogromen vpliv na najino življenje. Resnično upava, da ti bo zgled.

Lepo je imeti življenjske vzore, ki nas spominjajo, da lahko iščemo srečo. Imeti Boga za vodnika je čudovita izhodiščna točka v tem življenju.

Veva, da si poseben in da imaš veliko poslanstvo. Gospod te je izbral že od začetka časa in pokazal ti bo pot, po kateri moraš hoditi, če Mu boš odprl svoje srce ... 

Zaupaj Mu!

Mama Chiara in oče Enrico

Nato pripovedujemo nadaljevanje zgodbe Chiarine družine. (Če ne gre drugače, preberemo spodaj zapisani tekst, a je bolje, če ga pripovedujemo s svojimi besedami.) Pokažemo tudi njeno fotografijo. 

Med boleznima njunih prvih dveh otrok, Marie in Davida, ni bilo povezave. To so potrdili rezultati genetskih testov, ki so jih opravili na pobudo družine in prijateljev. Drugo dokazilo, da ni šlo za genetsko bolezen, pa je bil prihod njunega tretjega otroka, Francesca, ki je bil popolnoma zdrav. Spočet je bil jeseni leta 2010, nekaj mesecev po Davidovi smrti. Teden dni za tem, ko je Chiara izvedela, da je noseča, je začutila nekaj na svojem jeziku. Zdravniki so sumili, da bi lahko šlo za tumor, zato je Chiara kljub nosečnosti prestala prvo fazo operacije za odstranitev tvorbe na jeziku. Tumor, ki ga je Chiara kasneje poimenovala Zmaj, se je izkazal za rakavega. A nadaljevanje zdravljenja bi predstavljajo smrtno tveganje za še nerojenega Francesca. Chiara se je odločila odložiti operacijo, da bi zaščitila otroka v svojem telesu. Izbrala je zdravnike, ki so ji omogočili dovolj časa, da Francesco dovolj zraste in se rodi brez tveganja za zaplete.

“Po mnenju večine zdravnikov,” je zapisala Chiara, “je bil Francesco zgolj sedemmesečni plod. Zdelo se je, da sem jaz tista, ki jo je treba rešiti, ne on. Vendar pa nisem imela nobenega namena, da bi njegovo življenje izpostavila tveganju zaradi negotovih statistik, ki so želele dokazati, da bi moral Francesco priti na svet prezgodaj, da bi lahko pravočasno operirali mene.” Zdravniška stroka namreč vedno skuša poskrbeti za mamo in ne v največjo korist otroka. 

Slika Chiare z obližem na očesu in nasmeškom je izjemna, če pomislimo, da je bila posneta aprila 2012, le nekaj več kot deset dni po tem, ko je izvedela, da bolezni ne bo preživela. V tednih, ki so sledili, se je skupaj s svojim možem pripravljala na srečanje s Kristusom v hiši, daleč od mesta in blizu morja. Vsak dan sta prejemala zakramente od patra Vita, ki ju je spremljal skozi ta intenziven čas. Chiara in Enrico sta bila močnejša kot kdaj koli prej, okrepljena z Božjo zvestobo in globoko radostjo.

Chiara je umrla opoldne 13. junija 2012, dobro leto po Francescovem rojstvu in 14 dni po tem, ko je napisala prej prebrano pismo.

Njen pogreb je bil 16. junija 2012 v Rimu, v cerkvi Santa Francesca Romana dell’Ardeatino. Prišlo je veliko ljudi. Kardinal Agostino Vallini, ki je vodil obred, je dejal: »Kar je Bog pripravil preko Chiare, je nekaj, česar ne smemo izgubiti izpred oči. Tako kot pogreba njenih dveh otrok je tudi ta slovesnost postala krščansko pričevanje o začetku novega življenja v Kristusu.« Leta 2018 je stekel proces Chiarine razglasitve za blaženo.

Sledi pogovor o slišanem, lahko ob pomoči spodnjih vprašanj. Če je skupina velika, naj pogovor (najprej) poteka v manjših skupinah.

Vprašanja za pogovor

• Kaj nas v opisanem življenju Chiare Corbelle Petrillo najbolj nagovarja?
• Ali je zavedanje, da je Chiara pismo Francescu napisala dva tedna pred svojo smrtjo, kaj spremenilo naše doživljanje pisma? Kako?
• Poskusimo se postaviti v Chiarino kožo, ki je vesela pričakovala svojega otroka, hkrati pa izvedela, da ima raka … Kaj menimo, da je doživljala, katera čustva so jo prevevala? Kako bi se počutili mi?
• Ko se je Chiara odločila, da bo zaradi nosečnosti počakala z zdravljenjem, ni vedela, ali bo zaradi tega umrla ali ne. Toda bila je pripravljena darovati svoje življenje za sina in te odločitve ni nikoli obžalovala. Kaj je bilo njeno vodilo pri njej, kaj je postavila na prvo mesto?
• Kakšno povezavo lahko najdemo med darovanjem Chiare Corbelle Petrillo in darovanjem Kristusa?

Zaključimo z mislijo:

Chiara ni žrtvovala svojega življenja za Francesca, ampak ga je darovala Bogu. Njeno pričevanje nam je lahko zgled v mnogih vidikih: v hvaležnem sprejemanju življenja takšnega, kot je; v darovanju svojega trpljenja in življenja; v udejanjanju misli sv. Frančiška: “Nasprotje ljubezni je posedovanje;” in še v marsičem drugem.

C) POGOVOR OB POSNETKU O DAROVANJU

MOŽNOST A: The Bible Project

V skupini si ogledamo posnetek »This Lie Can Keep You From Living Generously« in se pogovorimo ob spodnjih (ali drugih) vprašanjih. (Po potrebi se razdelimo v več manjših skupin.) Nekatera vprašanja imajo dopisan možen odgovor v pomoč pri usmerjanju pogovora, ni pa to edini možen odgovor in namenjen temu, da bi ga udeleženem predstavili kot pravilni odgovor, še preden bi oni sami razmislili o vprašanju.

Vprašanja za razmislek in pogovor

• Katera dva pogleda na svet predstavi razmišljanje v posnetku? (V posnetku sta predstavljena dva pogleda na svet: pogled pomanjkanja, ki se osredotoča na vse negativno, na trpljenje in slabe stvari; in pogled obilja, ki se osredotoča na vse, kar je v življenju lepega, na to, kako čudovito je svet ustvarjen.)
• Kam vodi en in kam drugi pogled na svet? (Pogled pomanjkanja vodi v nehvaležnost, v nezaupanje, v obupovanje nad prihodnostjo, v egoizem, v nasilje; pogled obilja vodi v hvaležnost, v zaupanje, v upanje na svetlo prihodnost, v velikodušnost do drugih, v ljubezen in darovanje …)
• Ali je nekdo, ki gleda na svet in na druge ljudi črnogledo, pesimistično in gleda le nase, na boljšem kot nekdo, ki se trudi videti okrog sebe dobro, optimistično in poskuša biti drugim čim bolj v pomoč in oporo?
• Ali danes v naši, zahodni družbi živimo v svetu pomanjkanja ali svetu obilja? (Tako v primerjavi z zgodovino kot z večino ostalega sveta živimo v preobilju, kakršnega človeštvo še ni poznalo.) Kakšen pogled na svet (od dveh zgoraj naštetih) prevladuje? Kakšen pogled prevladuje v vsakem od nas?
• Kaj posnetek predstavit ko najvišji izraz velikodušne Božje ljubezni? (Jezusovo smrt na križu.) Kako doživljamo in razmišljamo o tej trditvi?
• »Ko verjameš, da je na svetu vsega dovolj, začneš vsepovsod videti priložnosti za velikodušnost.« Kaj menite o tej trditvi?

MOŽNOST B: fr. Mike Schmitz

V skupini si ogledamo posnetek »Generosity: The Greatest Spiritual Gift« in se pogovorimo ob spodnjih (ali drugih) vprašanjih.  (Po potrebi se razdelimo v več manjših skupin.)

Mike Schmitz v posnetku poudarja, da nam Bog že daje vse potrebne darove, vendar jih pogosto ne izkoriščamo. Apostoli so Jezusa prosili: “Povečaj našo vero,” a jim je Jezus odgovoril, da že majhna vera lahko premika gore, če jo uporabljamo. Enako velja za vse nas – pogosto prosimo za več duhovnih darov, namesto da bi uporabili tiste, ki jih že imamo. Največji duhovni dar, po njegovem mnenju, je velikodušnost, ki jo opiše kot “ljubezen v akciji”. Namesto da čakamo na čudeže, bi morali začeti delovati in z že danimi darovi pomagati drugim. Če bi to storili, bi bil svet veliko boljši. Sporočilo je jasno: uporabite, kar vam je Bog že dal, in s tem boste spreminjali svet.

Vprašanja za razmislek in pogovor

• Kako se odločate, komu in kako boste darovali? Kakšno vlogo pri tem igrajo vaše vrednote in vera?
• Ali verjamete, da vsak človek lahko prispeva k boljšemu svetu? Kako bi lahko vaše darovanje spremenilo življenje nekoga drugega?
• Kateri darovi, ki jih že imate – čas, znanje, sposobnosti – bi lahko bolj izkoristili za pomoč drugim?
• Ali mislite, da pogosto prosimo za nove darove, a premalo uporabljamo tiste, ki jih že imamo? Kako lahko spremenite svoj pristop?
• Kaj bi bil konkreten korak, ki ga lahko naredite že danes, da izkoristite darove, ki so vam že dani?

D) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA

Opomba za voditelja: 

Svetopisemski odlomek za tretji dan letošnjega oratorija predstavlja postavitev evharistije iz Lukovega evangelija. To je trenutek, ko Jezus pri zadnji večerji apostolom napove svoje trpljenje in smrt ter jim daruje svoje telo in kri v obliki kruha in vina. Besede tega odlomka so večini animatorjev verjetno dobro poznane, saj jih slišimo pri vsaki sveti maši, in nam lahko tako zvenijo kar nekoliko obrabljeno. A čeravno so besede same obrabljene, lahko bi celo rekli “zlajnane”, ne smemo pozabiti, da je njihova vsebina danes še vedno prav tako resnična, pomembna in sveta, kot ko so bile izgovorjene prvič.

Prvi predlog za uvod v pogovor o tem odlomku je igra pantomime. Namen igre je, da se animatorji preizkusijo, ali uspejo prepoznati dogajanje v tem odlomku, brez da slišijo tiste znane besede. Tako lahko doživijo odlomek z drugega zornega kota. Ob tem obstaja nevarnost, da se v žaru igre uprizarjanje prelevi v norčevanje in se tako pozabi na pomen in vrednost tega dogodka. Zato voditelja srečanja spodbujamo k premisleku, ali je igra pantomime primerna za njihovo animatorsko skupino, predvsem pa k premišljeni izbiri “prostovoljca”, ki bo pantomimo uprizarjal. Naj bo to zrelejši animator, ki razume pomen tega odlomka in ga igra ne bo zanesla v pretirano “spakovanje”. V kolikor se ti zdi, da te dinamike ne morete izpeljati, je za uvod v odlomek na voljo tudi možnost b). Kljub tem opozorilom pa naj te ne bo strah uporabiti bolj dinamičnega pristopa k spoznavanju svetopisemskih odlomkov – Ne boj se, zasveti! 🙂

Uvod v odlomek 

MOŽNOST A: Pantomima

Pripomočki: plakat z napisanim odlomkom dneva, listi za prekrivanje besedila, lepilni trak

Izberemo zrelejšega animatorja, ki bo pred ostalimi s pantomimo uprizoril dogajanje v odlomku, izbranem za tretji dan letošnjega oratorija: Lk 22,14-15.19-20. Ta animator naj ima dovolj časa, da se pripravi na pantomimo in ozavesti svetost tega dogodka, da se njegovo uprizarjanje ne bo sprevrglo v norčevanje.

Cilj igre je, da ostali animatorji čim bolj točno ugotovijo, kateri dogodek se uprizarja: ne zgolj, da je to ‘zadnja večerja’, ampak morajo ugotoviti dejansko besedilo odlomka.

V pomoč lahko pred srečanjem na tablo ali steno prilepimo besedilo odlomka (z veliko pisavo) in posamezne besedne zveze oziroma stavke prelepimo s papirjem. Tega ob ugibanju postopoma odstranjujemo in tako počasi razkrivamo besedilo.

Igra se konča, ko uspe animatorska skupina razkriti celoten odlomek ali pa vsaj večji del, voditelj pa nato razkrije celotno besedilo. 

MOŽNOST B: Dopolnjevanje besedila

Pripomočki: plakat z napisanim odlomkom dneva, pri katerem manjkajo nekatere besede, lepilni trak

Na tablo ali steno prilepimo besedilo izbranega odlomka (z veliko pisavo), v katerem manjkajo nekatere besedne zveze. Animatorji naj poskušajo skupaj ugotoviti, katere besede manjkajo.  

Besedilo odlomka z manjkajočimi besedami: 

Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to ________ _______, preden bom trpel. In vzel je ____, se zahvalil, ga ________, jim ga dal in rekel: »To je moje ____, ki se ____ __ ___. To delajte v moj ______.« Prav tako je po večerji vzel tudi _____ in rekel: »Ta kelih je _____ ______ v moji krvi, ki se preliva za vas.”

Pogovor o odlomku

Z udeleženci se pogovorimo o odlomku, lahko s pomočjo spodnjih vprašanj:

• Kje v Svetem pismu lahko najdemo ta odlomek? (V evangeliju, natančneje v Lukovem evangeliju.)
• Kateri dogodek predstavlja odlomek? (Zadnjo večerjo, postavitev evharistije, prvo sveto mašo.)
• Zakaj je Jezus to večerjo imenoval ‘pashalna večerja’? (To je bila obredna večerja, ki je bila del judovskega praznovanja veliko noči, ko so se Izraelci spominjali izhoda iz egiptovske sužnosti.) 
• V katerem delu Jezusovega življenja se to dogaja – kaj se zgodi neposredno po tem, še isti večer in naslednji dan? (To je bilo proti koncu Jezusovega življenja na Zemlji, še isti večer ga je Juda izdal velikim duhovnikom, ki so Jezusa peljali pred Pilata, da je bil obsojen in usmrčen.)
• Zakaj je ta odlomek posebno pomemben za kristjane in Cerkev? (Jezus je ob tem postavil zakrament svete evharistije – to je bila prva sveta maša, kjer je Jezus daroval svoje telo in kri in apostolom zapovedal, naj to delajo v njegov spomin; to počnemo kristjani še danes pri sveti maši.)
• V katerem delu svete maše slišimo te besede? Kaj se takrat zgodi? (Med evharistično molitvijo, med povzdigovanjem; takrat duhovnik posveti prinešene darove – hostije in vino – in izreče Jezusove besede: ‘To je moje telo, to je moja kri’, prav pri teh besedah pride do spremenjenja darov v Jezusovo telo in kri; pri vsaki sveti maši smo torej priče čudežu spremenjenja.)
• Kaj naj bi mi, kristjani, navzoči pri sveti maši, počeli med temi trenutki? (Zbrano spremljanje obreda, notranja molitev, čaščenje Kristusove navzočnosti.)
• Tik pred evharistično molitvijo – ko se Jezus ponovno daruje za nas – pri maši obhajamo darovanje. Kaj takrat darujemo na oltarju? (Na oltar se prineseta kruh oziroma hostije ter vino, med verniki se takrat ponavadi pobirajo darovi za Cerkev, župnijo ali uboge, še bolj pa smo povabljeni, da v molitvi na oltarju darujemo tudi samega sebe, da izročamo Bogu same sebe, skupaj z vsemi skrbmi in veseljem.)

Zaključna molitev

Pogovor lahko sklenemo s kratko zaključno molitvijo. Pred molitvijo povabimo animatorje, da se umirijo, lahko med molitvijo tudi zapremo oči. Še enkrat na glas preberemo odlomek. Po nekaj trenutkih tišine bomo drug za drugim na glas izrekli besedo ali besedno zvezo, ki se nam bo najbolj vtisnila v spomin. 

Znamenje križa

Preberemo svetopisemski odlomek: 

Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel. In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.”

Po nekaj trenutkih tišine animatorje povabimo, da na glas izrečejo besedo ali besedno zvezo, ki jim v mislih najbolj odzvanja.

Slava Očetu, znamenje križa

E) MOLITEV OB VREDNOTI DAROVANJA

Opomba: Izvedete lahko le možnost A ali B, lahko pa tudi združite oba predloga in začnete z molitvijo ob svečah ter nadaljujete s križevim potom.

MOŽNOST A: Molitev ob svečah

Z animatorji se odpravimo v cerkev ali kapelo, ki jo osvetlimo samo s svečami. Vsak dobi svojo svečko, ki jo ima ves čas molitve pri sebi. Na začetku je prižgana samo glavna sveča pri oltarju, sveče animatorjev pa še niso prižgane (prižgejo jih med molitvijo).

Znamenje križa

Pesem (za predloge glej spodaj)

Bralec (lahko se izmenjujeta dva):

Prišli smo v kapelo/cerkev, pred Jezusa. Na oltarju gori sveča. Sveča je v krščanskem bogoslužju simbol luči, toplote in darovanja. Njena svetloba prežene temo, a da lahko sveti, se mora sveča darovati. Počasi izgoreva, se porablja in na koncu ugasne – toda njena svetloba medtem prinaša toplino in upanje.

Sveča je močan simbol Jezusa Kristusa. Tako kot sveča je tudi On sebe daroval za nas. Na križu je izgorel v ljubezni, da bi pregnal temo greha in smrti. Njegova žrtev je prinesla svetlobo, ki vodi naša življenja, in toplino, ki nas navdihuje, da ljubimo Boga in druge.

Ko gledamo plamen sveče, nas ta spominja na Kristusovo brezpogojno darovanje. Hkrati nas vabi, da tudi mi postanemo sveče za druge – da žarimo z dobroto, ljubeznijo in vero. Morda bomo morali, tako kot sveča, včasih “izgorevati” za druge – darovati svoj čas, energijo ali udobje, toda to darovanje bo vedno širilo svetlobo in upanje okoli nas.

Vprašajmo se: Komu danes lahko jaz danes prinesem svetlobo? Na kakšen način sem lahko sveča in se darujem za druge (prijatelje, sošolce, družinske člane…)? (Trenutek tišine.) Vsak naj premisli in se odloči za eno področje, kjer se bo v prihodnjem tednu še bolj zavzeto daroval za druge. (Trenutek tišine.) Ko smo sprejeli odločitev, stopimo do oltarja in pri velikonočni sveči prižgemo svojo svečko. (V tišini počakamo, da vsak prižge svojo svečo; lahko predvajamo tudi meditativno glasbo ali zapojemo pesem.)

Ko imajo vsi prižgane svečke, zaključimo z molitvijo:

Gospod, naj bo naše življenje kot ta sveča, ki gori zate. Sprejmi naše darove in nas nauči, da ti z veseljem darujemo svoje talente, čas in srce. Skupaj zmolimo molitev Oče naš s prošnjo, da bi Gospod sprejel našo daritev in nam pomagal nositi Njegovo luč ljudem.

Oče naš, znamenje križa

Zaključna pesem

Predlogi pesmi:

• Ko čutiš to (Jubilate: 104)
• Le za Kristusa
• Ljubezen me spreminja (Jubilate: 120)
• Mnogo poti (Jubilate: 140)
• Nihče ne ljubi te kot jaz (Jubilate: 169)
• Odpri mi oči srca (Jubilate: 222)
• Stvarnik zemlje in neba (Jubilate: 247)
• Darovanje (Jubilate: 50)
• Darujemo Ti (Jubilate: 53)

MOŽNOST B: Križev pot

V spomin na Jezusovo darovanje na križu zmolimo molitev križevega pota. Lahko se z animatorji dogovorimo, da vsak prebere besedilo ene postaje. Če imamo možnost, se odpravimo v cerkev ali kapelo in postaje beremo ob slikah križevega pota. V nasprotnem primeru lahko slike postaj križevega pota projiciramo na platno. Na spodnji povezavi je objavljen Križev pot mladih, ki je primeren za animatorsko skupino, lahko pa izberemo tudi katerega drugega, ki se nam zdi bolj primeren:

IGRE NA TEMO DAROVANJA

Pajkova mreža

Pripomočki: lepilni trak ali kreda za označevanje igrišča

Ob zid narišemo kvadrat (širine približno dva metra), kar predstavlja pajkovo mrežo. Pred njo stoji animator, ki igra pajka. Če je skupina velika, lahko za vlogo pajka določimo več animatorjev. Vsi ostali animatorji (so muhe) se postavijo za črto približno deset korakov oz. metrov oddaljeno od pajkove mreže.

Na znak se poženejo muhe v dir in se skušajo s stopalom dotakniti mreže, ne da bi jih pri tem ulovil pajek (z dotikom). Če uspejo, se vrnejo do začetne točke in znova krenejo. Ko se pajek dotakne muhe, je ta ulovljena in gre v njegovo mrežo. Tam ostane toliko časa, dokler se je tri muhe, ki niso bile ujete, ne dotaknejo. Ko se ga dotakne tretja muha, je rešena iz mreže. Pajek dobi za vsako ujeto muho točko, muhe pa dobijo točko za vsak dotik mreže. Zmaga tisti, ki ima po določenem času večje število točk. Ali bodo muhe darovale svoje življenje za ujeto muho? (povzeto iz Pika stop)

Stopi v moje čevlje

Pripomočki: seznam scenarijev

Vsak animator dobi scenarij, kjer so v vlogi osebe, ki morajo sprejeti težko odločitev za dobro drugega. Če je skupina velika, ima lahko več animatorjev isti scenarij in skupaj pridejo do odločitve.

Primeri scenarijev:

• Si popolno ujemanje za darovanje organa, ki bo rešil življenje otroku, ki ga ne poznaš. Darovanje bi lahko pomenilo, da se ti življenje močno spremeni in tvegaš dolgoročne posledice za svoje zdravje. Se odločiš za darovanje?
• Na poti domov srečaš popotnika, ki te prosi za tvojo edino steklenico vode, ker je že več dni ni pil. Če mu jo daš, boš tvegal lastno izčrpanost in dehidracijo, preden prideš do svojega cilja. Kaj narediš?
• Opaziš, da je oseba, ki je tik pred teboj na cesti, ukradla denar, vendar nato pade in si zlomi nogo. Nihče drug ni blizu, da bi ji pomagal. Če ji pomagaš, tvegaš, da boš postal osumljenec kraje. Ali ji boš priskočil na pomoč?
• Nekdo nujno potrebuje tvojo krvno skupino, a ti se že počutiš oslabelo in imaš naporen teden pred sabo. Boš daroval kri?
• Na dolgi vožnji z avtobusom starejša oseba potrebuje tvoj sedež. Če ga odstopiš, boš moral stati celo pot. Ali vstaneš?
• Najdeš izgubljenega psa na poti v službo. Da ga vrneš lastniku, boš zamudil pomemben sestanek. Ali pomagaš psu?
• Tvoja družina potrebuje finančno pomoč za popravilo strehe, a to pomeni, da boš moral odpovedati svoje dolgo načrtovane počitnice. Ali prispevaš?
• Sodelavec, ki mu je odpovedal računalnik, te prosi, da mu za nekaj dni posodiš svojega, čeprav ga potrebuješ za lastno delo. Ali ga posodiš?
• Starejša oseba te prosi, da ji pomagaš dvigniti denar z bančne kartice, a tvegaš, da te kdo obtoži prevare. Ali pomagaš?

Darilna škatla dobrih dejanj

Pripomočki: škatla in listki, na katerih so napisane naloge

Pripravimo škatlo z nalogami. Animatorji nato vlečejo naloge iz škatle in jih morajo opraviti ter tako “pomagajo” drugim. Dinamika je primerna, da jo opravljamo med drugim delom. Na primer vsak izžreba svojo nalogo pred začetkom srečanja (ali skupnega vikenda ali oratorijskega dne) in jo mora opraviti enkrat tekom tega obdobja.

Primeri nalog:

• Izberi nekoga in mu iskreno povej nekaj pozitivnega o njem.
• Ponudi pomoč nekomu v skupini pri opravilu ali nalogi, ki jo trenutno izvaja.
• Z nekom podeli zgodbo iz svojega življenja, ki nosi pomembno lekcijo.
• Nasmehni se trem različnim ljudem, poskrbi, da se ti nasmehnejo nazaj.
• Zapiši prijazno sporočilo in ga anonimno pusti nekomu v skupini.
• Izmisli si nekaj drobnega, kar bo polepšalo dan izbrani osebi.
• Povabi nekoga, da skupaj doživita nekaj, kar ga osrečuje (npr. prisluhneta pesmi, ki mu je všeč).
• Pojdi do nekoga in ga povabi k pogovoru, med katerim boš le poslušal.
• Poišči nekoga, ki je bolj tih, in poskrbi, da se počuti vključenega.
• Povej nekomu, zakaj si hvaležen, da je del skupine ali tvojega življenja.
• Naredi nekaj, da izboljšaš prostor, v katerem se nahajate (npr. pospravi ali okrasi).
• Nasmej enega ali več ljudi s šalo ali smešnim dogodkom.
• Posveti 5 minut svojemu soanimatorju in naredi, kar želi (npr. poslušaj, pomagaj, sodeluj).
• Zapiši seznam treh pozitivnih stvari o skupini, ki jih nato prebereš na glas.
• Spodbudi skupino z nekaj navdihujočimi besedami – pripravi motivacijski govor.

Ti si moj angel

Pripomočki: vrečka z imeni vseh prisotnih animatorjev

Vsak animator na skrivaj izžreba ime drugega igralca, kateremu mora biti “angel” za določen čas (npr. 1 uro ali en oratorijski dan ali cel vikend). “Angel” pomaga, podpira in je pozoren na svojega “varovanca”, ne da bi ta vedel, kdo mu pomaga.

Meja udobja

Pripomočki: pleskarski lepilni trak

V prostoru s pomočjo pleskarskega lepilnega traku naredimo črto. Črta naj bo na ožji stranici prostora in ob steni, tako da bodo imeli animatorji dovolj prostora za premikanja na nasprotno stran sobe. Animatorji stojijo na črti, ki simbolizira “mejo udobja”. Vodja igre bere trditve. Tisti animatorji, ki so prebrano pripravljeni storiti, prestopijo mejo oz. naredijo en korak naprej. Za vsako dejanje, ki ga je animator pripravljen storiti, naredi en korak naprej. Zmaga tisti animator, ki prvi prečka prostor.

Trditve:

• Podaril bi svoj čas za pomoč prijatelju, tudi če bi imel pomembne osebne načrte.
• Odrekel bi se prostemu vikendu za delo v dobrodelni organizaciji.
• Pomagal bi neznancu na ulici, tudi če bi mi to vzelo precej časa.
• Odložil bi svoje opravke, da bi bil ob strani nekomu, ki me potrebuje.
• Odrekel bi se svoji žepnini, štipendiji ali plači za en mesec, da bi pomagal nekomu v stiski.
• Daroval bi svoja oblačila ali stvari, ki so mi drage, za nekoga, ki jih potrebuje bolj kot jaz.
• Daroval bi denar, ki sem ga varčeval za nekaj posebnega, za dobrodelne namene.
• Vstal bi zgodaj zjutraj, da bi pomagal prijatelju pri nalogi.
• Prenesel bi neprijetno situacijo, da bi zaščitil nekoga drugega.
• Pomagal bi očistiti prostor, čeprav bi raje počival.
• Bil bi ob prijatelju, ki ima težave, tudi če bi moral odpovedati pomembno obveznost.
• Tolažil bi nekoga, ki ga ne poznam dobro, če bi videl, da je žalosten.
• Povedal bi svoje resnično mnenje, tudi če bi s tem tvegal izgubo prijateljstva, da bi nekomu pomagal.
• Prostovoljno bi se pridružil čiščenju javnega prostora.
• Podprl bi skupinski projekt, čeprav bi moral narediti večino dela sam.
• Pomagal bi rešiti konflikt med prijatelji, tudi če bi bilo to zame neprijetno.
• Odrekel bi se svoji ugodnosti, da bi skupina dosegla cilj.
• Poslušal bi nekoga, ki potrebuje pogovor, tudi če bi bil sam utrujen.
• Delil bi svojo osebno izkušnjo, da bi pomagal nekomu, ki se počuti izgubljenega.
• Ves dan bi posvetil nekomu, ki se počuti osamljenega.
• Podaril bi svojo najljubšo stvar, če bi nekoga to osrečilo.
• Daroval bi del svoje hrane, tudi če bi bil sam lačen.
• Pomagal bi nekomu brez vprašanja, zakaj potrebuje pomoč.
• Poskrbel bi za živali ali ljudi v stiski, tudi če bi moral spremeniti svoj urnik.
• Sprejel bi izziv, ki ga drugi ne želijo, da bi skupina uspela.
• Pustil bi svoje strahove ob strani, da bi pomagal nekomu, ki potrebuje spodbudo.
• Naučil bi se nekaj novega, če bi to lahko pomagalo skupini ali posamezniku.
• Dovolil bi nekomu, da prevzame moje mesto, če bi to bilo zanj pomembno.
• Bil bi mentor ali vodnik nekomu, ki potrebuje podporo, tudi če bi to trajalo dolgo časa.
• Postavil bi potrebe skupine pred svoje osebne interese.
• Sprejel bi nepriljubljeno odločitev, če bi vedel, da je to prav za skupnost.
• Zagovarjal bi nekoga, ki je nepravično obtožen, tudi če bi to pomenilo, da se drugi ne strinjajo z mano.