Animatorski spodbujevalnik 2023/24 – 4. dan: SPOŠTOVANJE SVETEGA

Objavljeno:  |  Avtor:
1 glas, povprečno: 5,00 od 51 glas, povprečno: 5,00 od 51 glas, povprečno: 5,00 od 51 glas, povprečno: 5,00 od 51 glas, povprečno: 5,00 od 5 (št. glasov: 1, povprečna ocena: 5,00 od 5)
Nalagam...
LoadingDodaj med priljubljene

Kazalo:

  • A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA
  • B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA
  • C) MOLITEV OB VREDNOTI SVETEGA – ADORACIJA
  • D) IGRE NA TEMO SVETEGA
  • E) NAGOVARJAJOČI POSNETKI O SVETI MAŠI

A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA

Vrednota: SPOŠTOVANJE SVETEGA
Simbol:
KELIH
Svetopisemski odlomek:
Postavitev Gospodove večerje (Lk 22,14-20)

Povzetek zgodbe

V Babilonu nastopi nov kralj Belšacar, ki se v svoji domišljavosti odloči, da bodo na gostiji pili iz posvečenih kelihov iz jeruzalemskega templja. Zato se pokaže Božje znamenje: roka, ki piše na steno. Daniel razloži skrivnostno pisanje, ki napoveduje Belšacarjev konec. V Babilon vdre perzijski kralj Darej, ki odstrani Belšacarja in prevzame oblast.

Aktualizacija vrednote

Beseda »sveto« ima lahko različne pomene, zato najprej opredelimo, o čem želimo spregovoriti z vrednoto tega dne. V mislih imamo sveto kot a) nekaj, kar je izvzeto iz posvetne rabe in namenjeno le za vzpostavljanje odnosa z Bogom oziroma b) nekaj, kar Bog posvečuje s svojim neposrednim delovanjem. Govorimo torej o svetih prostorih (predvsem cerkev in kapela, na posreden način tudi človekovo telo), svetih predmetih (liturgično posodje, kot so kelih, patena in monštranca, oltar, krstni kamen, zvonovi v cerkvah, Sveto pismo, pa tudi križi, rožni venci, kipi in podobe svetnikov, kapelice itd.), svetih gestah (znamenje križa, poklek, priklon itd.), svetih obredih (zakramenti, sveta maša, blagoslovi) in svetih krajih (npr. Jeruzalem, Fatima). Pri tem naj omenimo, da med posameznimi svetimi predmeti obstaja določena hierarhija: cerkev kot kraj češčenja in liturgični predmeti, ki so neposredno namenjeni bogoslužju ter obhajanju zakramentov, terjajo več spoštovanja kot npr. le blagoslovljeni rožni venec ali križec za okrog vratu. 

V današnji družbi, ki se je močno oddaljila od Boga, smo tudi katoličani v veliki meri izgubili občutek za sveto in spoštovanje do svetega. Judje v času preroka Daniela so, nasprotno, svetemu izražali absolutno spoštovanje. Kar je bilo namenjeno Bogu in češčenju Boga, se nikakor ni smelo uporabljati za druge namene. Čutili so, da bi s tem zelo žalili Boga. Morda še toliko bolj zato, ker so imeli le en tempelj in so tam opravljali vse svete obrede. Babilonci so v njihovih očeh storili velik greh, ko so oskrunili in izropali jeruzalemski tempelj, a še večjega je storil kralj Belšacar, ki je svete posode uporabil za navadno pijančevanje. 

Zakaj so Judje v Danielovem času in mi še danes izražamo spoštovanje svetim predmetom, prostorom, obredom …? Ker Bog preko svetega vzpostavlja odnos z nami in se nam po njem razodeva. S spoštovanjem svetega torej izražamo tudi spoštovanje do Boga. 

In kako konkretno kažemo spoštovanje do svetega v svojem življenju?

  • Svete prostore spoštujemo tako, da smo v njih mirni, primerno oblečeni in se poskušamo postaviti v molitveno vzdušje. V njih ne tečemo, ne klepetamo, ne kričimo … 
    • Primerna oblačila v cerkvi: Ni naključje, da so najboljša oblačila včasih imenovali »zakmašna«. Za nedeljsko sveto mašo so si ljudje nadeli, kar so imeli najlepšega, in k temu smo povabljeni še danes. Če pa govorimo o mejah primernih oblačil v današnji kulturi, lahko to mejo postavimo pri rokavih čez ramena, hlačah čez kolena in obuvalih z nogavicami. Določene dejavnosti, kakršna je tudi oratorij, za to priporočilo morda predstavljajo izziv, vendar k temu vseeno stremimo in na to navajajmo še posebej animatorje. 
  • Svete obrede spoštujemo tako, da pri njih dejavno sodelujemo (spremljamo molitev duhovnika, odgovarjamo, molimo, pojemo, smo tiho, ko je čas za tišino …).
  • Svete predmete spoštujemo tako, da jih v roke primemo spoštljivo, previdno, jih varujemo in jih ne odvržemo v smeti, ko so poškodovani ali jih ne potrebujemo več. 
  • Svete geste spoštujemo, če jih delamo premišljeno, skušamo ozavestiti njihovo simboliko ter iz njih ne naredimo karikature (npr. počep namesto pokleka ob prihodu v cerkev). 
  • Svete kraje spoštujemo tako, da nanje romamo, tam molimo in premišljujemo o skrivnostih, ki so se tam zgodile.

Razlaga simbola

Kelih so za svete obrede uporabljali že Judje pred Jezusovim časom, kar je razvidno tudi iz današnje zgodbe o Danielu. Jezus je podelil kelihu še dodaten pomen in svetost, saj se v njem vino spremeni v njegovo kri. Tako ga pri sveti maši še danes uporabljamo tudi kristjani in je ena najprepoznavnejših svetih posod. Zato je bil izbran za simbol današnje vrednote.

Razlaga svetopisemskega odlomka dneva

Postavitev Gospodove večerje: Lk 22,14-20

Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.«

Svetopisemski odlomek o zadnji večerji opisuje nekaj najbolj svetega, kar se je zgodilo v zgodovini človekovega odnosa z Bogom: Božji sin je v človekove roke izročil svoje telo in svojo kri. Postavil je nov, najsvetejši obred, v katerem Bog, ki je izvor vsega svetega, prihaja na naš svet v preprostem koščku kruha.

Sveta maša, ki se je začela v dvorani zadnje večerje, je torej najsvetejši obred, ki ga pozna človeštvo. Pri njej v kruhu in vinu Bog postane v polnosti navzoč. Jezusovemu telesu in krvi pod podobo kruha in vina zato rečemo tudi Najsvetejše in ga častimo izpostavljenega na oltarju.

Ko govorimo o spoštovanju svetega, torej ne moremo mimo najsvetejšega – svete maše. Ta je najbolje opisana v svetopisemskem odlomku, ki smo ga izbrali za ta dan.

B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA

Na mizo pripravimo kruh (domač sveže pečen, kajzerice, žemlje). Z animatorji se posedemo okoli mize – prispodoba zadnje večerje. Potem jih povabimo, da prisluhnejo svetopisemskemu odlomku. Enega izmed udeležencev prosimo, da ga prebere naglas. Po prebranem odlomku počakamo nekaj minut in nato v tišini z lomljenjem razdelimo kruh med vse okoli mize. (Pozorni smo, da je tišina.) Počakamo, da vsi pojedo in začnemo s pogovorom ob vprašanjih. (V pomoč pri usmerjanju pogovora voditelju lahko pomaga zgornja razlaga vsebine dneva.)

Postavitev Gospodove večerje: Lk 22,14-20

Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.«

Vprašanja za pogovor:

  • Kdaj se spominjamo dogodka, ki ga opisuje odlomek? Kateri zakrament je takrat postavil Jezus?
  • Sedaj smo razlamljali kruh in ga jedli – kot prispodobo zadnje večerje. V kakšnih okoliščinah je takšno početje sprejemljivo in primerno? Kdaj postane neprimerno in nespoštovanje svetega? Kje je meja?
  • Zakaj je sveta maša najsvetejši obred, ki ga pozna Cerkev?
  • Kako pomembno je, da redno obiskujemo sveto mašo, kjer obhajamo zakrament svete evharistije?
  • Kako veliko vlogo pri tem, da hodim k sveti maši, igra tradicija, navada?
  • S kakšnim obnašanjem pokažemo spoštovanje do svete maše in posvečenih predmetov?
  • Kaj je “sveto”? Kateri prostori in kateri predmeti so v krščanstvu sveti? Zakaj je pomembno, da “sveto” spoštujemo?
  • Kako se primerno oblečemo za v cerkev – k sveti maši, na oratoriju?

C) MOLITEV OB VREDNOTI SVETEGA – ADORACIJA

Opomba 1: Za adoracijo priporočamo, da se izvede v cerkvi oziroma kapeli. Če za to nimamo možnosti oziroma nimamo prisotnega duhovnika, lahko namesto adoracije izvedemo ‘običajno’ molitev po spodnjem predlogu. Vseeno prostor ustrezno pripravimo: v središče postavimo kakšno sveto podobo (npr. križ ali sliko Jezusa), pripravimo sceno, vzdušje lahko ustvarimo tudi z lučmi, s kadilom …

Opomba 2: Med molitvijo bo tudi čas za prošnje. Te so lahko spontane (primerno za zrelejše skupine) ali pa vnaprej pripravljene (bolj primerno za mlajše skupine). V slednjem primeru si pred molitvijo vzemimo čas, da prošnje pripravimo.

Opomba 3: Pri pripravi molitvenega večera nam je lahko v pomoč zgibanka 10 korakov do dobre molitve za animatorsko skupino.

A) Uvod v adoracijo

Češčenje svetega Rešnjega telesa ali adoracija je ena najlepših oblik molitve, ko zremo takorekoč direktno v Božje obličje. Pri taki izpostavljenosti Svetemu pride spoštovanje svetega še bolj do izraza – preko naše drže, zbranosti, gest, molitve … Ob taki priložnosti smo še prav posebej v Božji prisotnosti in prav je, da se tega zavedamo.

Bodimo ob tej adoraciji zato še posebej zbrani; prisotni ne le s telesom, temveč tudi z glavo, z našimi čustvi, mislimi in nenazadnje z dušo. Bodimo resnično prisotni na tem srečanju z Jezusom.

B) Uvod v molitev brez adoracije

Jezus nam obljublja, da je z nami povsod, še prav posebej takrat, ko nas je več skupaj zbranih v molitvi. Zavedajmo se njegove prisotnosti ob tej molitvi, zavedajmo se, da Jezus prihaja med nas in je navzoč med nami, s svojo navzočnostjo pa posveti tudi ta prostor, ta trenutek, to molitev. Ob tem se spomnimo na vrednoto četrtega dne oratorija – spoštovanje svetega. Jezus je bil človek, je naš prijatelj in brat, a ne pozabimo, da je hkrati tudi Bog, Najsvetejši. Bodimo na tem srečanju z Jezusom – Najsvetejšim resnično prisotni, ne le s telesom, temveč tudi z našimi čustvi, mislimi in nenazadnje z dušo.

Znamenje križa

Pesem: Bodi tu in čuj zdaj

Tišina

Prošnje (vnaprej pripravljene ali spontane)

Tišina

Pesem: Moj Jezus, Rešitelj

Molitev v spravo za bogokletje:

Bog bodi hvaljen.
Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem zakramentu.
Hvaljen bodi Sveti Duh, Tolažnik.
Hvaljena bodi vzvišena Mati Božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.

Blagoslov z Najsvetejšim (če je prisoten duhovnik)

Pesem: Posvečeno ime

Znamenje križa

D) IGRE NA TEMO SVETEGA

Ugani

Potrebščine: igralne kocke, listi z vnaprej napisanimi besedami

Priprava: Pripravimo več lističev, na katere napišemo besede: cerkev, kapela, kelih, oltar, krstni kamen, cerkveni zvonovi, Sveto pismo, križ, rožni venec, kapelica, kip, svetnik, poklek, priklon, znamenje križa, zakramenti, sveta maša, blagoslov, Jeruzalem, Fatima, Brezje …

Pripravimo toliko igralnih kock, kot je skupin.

Potek igre: Igramo v dveh ali več skupinah. Na znak prvi iz vsake skupine vrže kocko in gre nato do kupčka lističev z besedam. Listi so postavljeni na približno enaki razdalji od vseh skupin. Igralec izvleče listič in napisano besedo predstavi glede na število pik na kocki:

  • Če je je vrgel 1 ali 2, mora uporabiti zgolj pantomimo.
  • Če je vrgel 3 ali 4, skupina zastavlja vprašanja o besedi, na katera lahko odgovori samo z DA ali NE.
  • Če je vrgel 5, mora predmet narisati.
  • Če je vrgel 6, jo razloži brez uporabe besede ali korena besede.

Zobotrebci

Potrebščine: zobotrebci

Razdelimo se v skupine. Vsaka skupina prejme 50 zobotrebcev. Njihova naloga je, da v čim krajšem času oblikujejo kelih (kot risba na tleh), tako da se zobotrebci dotikajo med seboj. Zmaga skupina, ki v najkrajšem času sestavi kelih. Nato lahko oblikujejo še kakšno drugo obliko.

Igro lahko igramo tudi več krogov in torej skupine sestavljajo podobe različnih predmetov. V tem primeru naj skupine sestavljajo kelih kot zadnjo obliko. Je namreč simbol dneva, zato namenimo tudi kakšno besedo o tem. (Glej razlago vsebine dneva.)

E) NAGOVARJAJOČI POSNETKI O SVETI MAŠI

Na internetu lahko najdemo obilo dobrih vsebin in razlag svete maše. Marsikakšen je podnaslovljen s slovenskimi podnapisi. V ogled z vašo animatorsko skupino vam predlagamo dva kratka posnetka, ki nagovarjata vsak na svoj način. Vabljeni, da si katerega ogledate z vašimi mladimi in se pogovorite o njegovem sporočilu.    

Sveta maša: Povzdigovanje

Oče Mike Schmitz na veličasten način predstavi dogajanje pri sveti maši, kakor ga nismo vajeni.

Chris Stefanick: »Maša = Dolgčas?«

Dober kratek nagovor mladim o pomenu svete maše in o tem, kako se pri njej ne dolgočasiti.