Kazalo:

• A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA
• B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA (Mt 2,1-5a;7-12)
• C) MOLITEV NA TEMO RASTI
• D) DINAMIKI O OSEBNI RASTI
• E) IGRE NA TEMO RASTI
• F) POGOVOR OB POSNETKU O RASTI
• G) DRUGE UPORABNE POVEZAVE

A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA

Vrednota: RAST
Simbol: DREVO
Svetopisemski odlomek: Obisk modrih (Mt 2,1-5a;7-12)

Povzetek zgodbe

Razočarani Bilbo na poti z gore sreča Gandalfa, ki ga potolaži in skupaj se spet napotita k škratom. Thorin se v divjem pohlepu po arhkamnu kar sam požene nad zmaja, ki pa ga smrtno rani. Preden ga pokonča, priteče Bilbo in Thorina obvesti o zmajevi šibki točki. Thorinu uspe zariti meč prav tja in s tem zmaja pokonča. Umirajoči Thorin se pokesa svojega pohlepa in dejanj, ki so iz njega izvirala, ter se spravi z Bilbom. Nato umre.

Pustolovščina se zaključi. Škrati – čeprav brez Thorina – imajo spet svoje kraljestvo pod Goro, Bilbo pa se z Gandalfom odpravi nazaj domov. Tam spozna, da je dom sicer isti, toda on se je na pustolovščini spremenil in osebno zrasel.

Razlaga zgodbe

Zadnji dan prinaša razplet zgodbe, še posebej pomenljiv pa je pogovor med Bilbom in Gandalfom, ko se vrneta v hobitovo domačo Šajersko. Bilbo ugotavlja, da je vse enako kot prej, pa vendar mu vse izgleda nekoliko drugače. Gandalf mu razloži, da je to zato, ker se je na poti spremenil on sam. Ob vseh nevarnostih, preizkušnjah in dogodivščinah je postal modrejši, pogumnejši, srčnejši. Začel je bolj ceniti življenje. Spoznal je, kako uničujoč je lahko pohlep in kako pomembni so dobri medsebojni odnosi, pomoč in sodelovanje. Doživel je, da je svet še veliko večji od njegove domače dežele in da se je pomembno in vredno boriti za dobro …

Bilbo pa ni edini, ki je je na pustolovščini doživel rast. Ena izmed njegovih najtežjih preizkušenj je gotovo izguba Thorina, s katerim sta postala dobra prijatelja. Dogodek je tragičen, a hkrati v sebi nosi seme upanja, odrešenja in rasti.

Najprej lahko prepoznamo, da je za svojo smrt odgovoren izključno Thorin sam. Dopusti, da ga pohlep in želja po moči tako zaslepita, da postane trdosrčen do prijateljev, brezbrižen do drugih ljudi, nepremišljen in tako predrzen, da se nad zmaja zapodi kar sam. Poda se v gotovo smrt in samo po zaslugi Bilba njegova smrt ni zaman, saj v zadnjih zdihljajih uspe zariti meč v zmajevo šibko točko.

Če nič drugega ni pomagalo, k sreči vsaj bližina smrti Thorina toliko omehča, da sprevidi svojo zmoto. Šele takrat se zave, da se je gnal za nepomembnimi stvarmi. Zmore prositi Bilba za odpuščanje in zapusti ta svet pomirjen. Zgodba nas zato uči, da nikoli ni prepozno, da priznamo svoje napake in spremenimo svoje vedenje. Za rast ni nikoli prepozno.

Aktualizacija vrednote

Rast je vrednota, ki se ne dogaja le v zgodbi zadnjega dne, temveč povzema celotno Bilbovo popotovanje. Bilbu je v njegovi duplini udobno, prijetno. Za nič se mu ni treba zares potruditi, vsak trenutek dneva je načrtovan in utečen, v njegovo življenje ne vdira nič neznanega. Vse lepo in prav, toda to Bilbu odvzema vsakršno možnost za rast, za napredovanje, za učenje. Vse dokler njegovega sveta ne pretrese srečanje z Gandalfom. Pa večerja z nepovabljenimi škrati. In nato dogodivščina za dogodivščino, preizkušnja za preizkušnjo.

Potovanje je za Bilba izjemno naporno in preizkusi vse meje njegovih sposobnosti. Toda brez truda in težav ne bi postal pogumnejši, iznajdljivejši, zanesljivejši in modrejši hobit.

Kaj nam to pove o naši osebni rasti? Da se enostavno ni mogoče naučiti nečesa novega, če se ne prostovoljno izpostavimo neznanemu. To sicer s seboj vedno prinese določeno mero nelagodja, preizkušenj ali celo trpljenja, a brez tega ne gre. Brez tega ostajamo na svojem kavču v bolj ali manj udobnem, a enoličnem vsakdanu in na ta način preždimo, zapravimo svoje življenje.

Bog tega za nas ne želi. Bog želi, da izkoristimo ves potencial, ki ga je položil v nas. Želi si, da bi zrasli do neslutenih višin. Ali z drugimi besedami povedano isto: želi si, da bi bili sveti. Zato nas vabi na pustolovščino, ki si je sami ne moremo niti zamisliti. Vprašanje je le, ali smo odprti za ta Božji klic in ali imamo dovolj poguma, da nanj odgovorimo.

Razlaga simbola

Za simbol rasti smo izbrali drevo, saj je ni stvari, ki bi zrasla tako kot drevesa. Vsako začne kot majceno seme, ki pa nato vse življenje vztrajno in počasi raste, vse dokler ne postane ena največjih živih stvari na zemlji. Tako velika, da v njej gnezdijo ptice in druge živali, da nudi zavetje pred soncem ljudem ter s svojimi sadeži hrani mnoge.

Da drevo lahko raste, mora imeti tri močne sestavne dele: korenine, deblo in krošnjo. Korenine lahko predstavljajo našo preteklost, ki nam daje trdnost in identiteto. Deblo je naša sedanjost in vsakdanje dobre navade, ki nas držijo pokonci. In krošnja oz. veje so naši načrti in upanje za prihodnost, preko katerih se stegujemo k soncu (Bogu) in ki nas hranijo z energijo. Brez trdnih korenin in zavedanja, kdo smo, ne moremo zrasti v mogočno drevo. Brez trdnega debla ne zmoremo držati kvišku krošnje in se zlomimo ob vsakem močnejšem vetru, ob vsaki preizkušnji. In brez krošnje živimo brez motivacije, brez energije in se prej ali slej posušimo. Vse troje je potrebno, če želimo nekoč zrasti v mogočno drevo, ki bo v zavetje, hrano in blagoslov tudi drugim.

In še ena lastnost drevesa: raste vse življenje, prav do svoje smrti. In tako je tudi z nami. Osebnostno lahko rastemo in se razvijamo celo naše življenje in nikoli ni prepozno, da se ne bi naučili še česa novega.

Razlaga svetopisemskega odlomka dneva

Mt 2,1-5a;7-12: Obisk modrih

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji.
Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

Odlomek o treh modrih, ki so obiskali Jezusa, smo izbrali, ker je njihova pot v marsičemu podobna Bilbovi. Njihova pustolovščina je v Svetem pismu sicer opisana zelo na kratko, vendar zato ni nič manj polna preizkušenj in dogodivščin.

Trije modri so bili učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih. Živeli so na Vzhodu, daleč stran od Betlehema. Niso bili judovske vere. Bili pa so odprtega srca, odprti za milost, ki jim jo je Bog dal, odprti za Božja znamenja. Prepoznali so klic, ki jim je bil dan po zvezdi. Zapustili so svojo deželo in se srčno odpravili na dolgo, negotovo in nevarno pot in vztrajali na njej. Čeprav so najprej novorojenega Kralja iskali na dvoru in verjeli Herodu, so s pomočjo Božje previdnosti prepoznali, da mu ne morejo zaupati. Vztrajali so in našli cilj svoje poti na zares nepričakovanem kraju: v revni hiši, v navidez običajni mladi družini. A ker so bili poslušni Bogu, so v tem preprostem dojenčku prepoznali Kralja in Božjega sina in ga počastili. Vse to kaže, kako zelo so zrasli v veri in zaupanju. Lahko pa smo prepričani, da jih je srečanje z Jezusom še dodatno spremenilo in so ob njem notranje zrasli. Mali Jezus se je dotaknil njihovih src, jih napolnil z veseljem, upanjem in smislom.

To je bil cilj njihove poti, zato so se obrnili in se vrnili domov, daleč na Vzhod. A vračali so se drugačni, kot so šli na pot – tako kot Bilbo.

B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA (Mt 2,1-5a;7-12)

Če je animatorjev veliko, jih lahko razdelimo v manjše skupine. To storimo s krajšo aktivnostjo, npr. svetopisemski odlomek dneva* natisnemo na različne barvne A4 papirje, ki jih razrežemo na toliko delčkov, kolikor bo udeležencev v skupini. Potem vse delčke damo v vrečo, da jih udeleženci žrebajo. Vsak izžreba en delček, nato se po barvah razdelijo v skupine, sestavijo SP odlomek, ga v skupini preberejo in se o njem pogovorijo. Lahko si pomagajo s spodnjimi vprašanji ali pa oblikujemo svoja. Na koncu lahko sledi skupna podelitev.

* Svetopisemski odlomek dneva in kratko razlago v pomoč najdemo v poglavju [A) Razlaga vsebine dneva].

Vprašanja za pogovor:

• Ali so modri za pot v Betlehem morali stopiti iz svoje cone udobja?
• Kaj je tvoja cona udobja, ki ti preprečuje, da bi se odpravil na pot?
• Kaj nepričakovanega so modri srečali na poti, kar bi jih lahko odvrnilo od poti?
• Kako so se modri počutili ob srečanju z Jezusom?
• Kako jih je to srečanje spremenilo?
• Kje vidiš povezavo med Bilbovo potjo (rasti) in potjo (rasti) treh modrecev?

C) MOLITEV NA TEMO RASTI

Pripomočki: listi z narisanim drevesom (s koreninami, deblom in krošnjo), pisala za vse, glasba za predvajanje med molitvijo

Pred začetkom molitve se vsem razdelijo listi in pisala. Animatorjem napovemo, da bomo v okviru molitve razmišljali o rasti naše vere – v to razmišljanje naj vsak povabi Boga, da bo to res naša skupna molitev – pogovor z Bogom, čeprav bomo večino časa tiho.

Znamenje križa

Pesem: Želel si (Gospod, ti veš) (Jubilate III str. 238)

Animator: “Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.” (1 Kor 13,11)

Voditelj:

Kot se je Bilbo prek svoje dogodivščine s škrati spremenil, tako se preko naših izkušenj spreminjamo in rastemo tudi mi. Del osebne rasti pa je tudi rast v veri.

Kot del molitve si bomo zato vzeli čas, da premislimo rast naše osebne vere oziroma našega odnosa z Bogom. Oratorijski simbol zadnjega dne, ki predstavlja rast, je drevo.

Njegove korenine predstavljajo našo preteklost: torej kaj je našo vero izoblikovalo do sedaj. To so lahko naši starši, kateheti, določeni dogodki v našem življenju, ko smo doživeli posebno milost; pridiga, ki nas je posebno nagovorila in še danes odmeva v nas; duhovne vaje, kjer smo bolj globoko spoznali in začutili božjo navzočnost. Skratka karkoli, kar je imelo do danes večji vpliv na našo vero.

Drevesno deblo predstavlja sedanjost – kakšna je moja vera in moj odnos z Bogom trenutno. Kako vzdržujem svoje prijateljstvo z Bogom, kakšno je moje molitveno in zakramentalno življenje, kje iščem in najdem Božjo bližino.

Krošnja pa predstavlja našo prihodnost: kako si želim v veri še naprej napredovati, kako želim živeti vero v svojem nadaljnjem življenju. Lahko si zamislimo, kje bomo čez nekaj let in kako bomo takrat vzdrževali svoj odnos z Bogom. Posebej ko ne bomo več v animatorski skupini. Se bomo pridružili kakšni drugi skupini? Se bomo na primer bolj poglobili v Sveto pismo ali katekizem, bomo obiskali kakšen svet kraj ali romarsko središče, bo naša vera čez nekaj let drugačna, bolj ali manj globoka, bomo vedeli več o Bogu?

Zdaj si bomo vzeli nekaj časa, v katerem bomo molitev nadaljevali vsak pri sebi. Ob pomoči simbola drevesa, na katerega lahko svoje razmišljanje zapišete, razmislimo o rasti vaše vere, našega odnosa z Bogom. Naj bo to del naše molitve, ko se vsak posebej obrne k Bogu in gre skupaj z njim skozi to razmišljanje.

(V ozadju lahko predvajamo glasbo, razmišljanje naj traja približno 10 minut. Predlogi instrumentalne glasbe: What a Beautiful Name (5 min), Reckless Love (5 min), Oceans (10 min).)

Voditelj:

Gospod, hvala ti za dar vere. Za to, da smo bili rojeni v tem času in prostoru in da smo lahko v tem okolju že od majhnega rastli v veri. Hvala, da smo danes tu, da smo prejeli in sprejeli poslanstvo animatorstva in tudi preko našega dela gradimo svoj odnos s Teboj. Hkrati te prosimo za našo prihodnost. Pomagaj nam, da bi še naprej rastli v ljubezni in zaupanju do Tebe in da bi Ti z leti postajali vedno bližje.

Oče naš, Slava očetu, Blagoslov duhovnika (če je prisoten), Znamenje križa

Pesem

D) DINAMIKI O OSEBNI RASTI

Risanje dosedanje rasti na animatorski poti

Vsak animator dobi list papirja in flomastre ali barvice. Na list nariše, uprizori svojo animatorsko pot do sedaj. Na kakšen način jo nariše, je odvisno od njega: lahko kot avtocesto, gorsko pot, zaporedje simbolov … Pomembno je, da razmisli in nariše tudi dogodke in osebe, ki so pomembno vplivale na njegovo pot. Ob tem animatorje usmerimo k razmisleku, kako so na tej poti zrasli kot animatorji in kot osebe.

Ko so vsi narisali svojo risbo, vsak podeli, kaj je narisal – kolikor želi. Če je animatorska skupina velika, jo lahko razdelimo na več manjših, npr. po 6 ali 8 oseb.

Osebna rast animatorja

Vsak animator dobi list papirja. Nanj naredi tri stolpce: SEM BIL, SEM, ŽELIM BITI.

Voditelj poda navodila:

“Razmislite, kakšni animatorji ste bili prvo leto animatorstva, kako bi se opisali. To zapišite v prvi stolpec. V drugi stolpec napišite, kakšen animator mislite, da ste sedaj, katere lastnosti izražate. V tretji stolpec pa zapišite, kakšni animatorji bi radi postali, kje vidite priložnost za rast.” (Novi animatorji naj prvi stolpec izpustijo.)

“Ne pozabite, da ste imeli tudi v prvem letu pozitivne lastnosti in da ni nič groznega, če pri sebi opaziš kakšno manj laskavo lastnost. Zato pa imamo priložnost rasti.”

Na koncu dejavnosti lahko dva ali trije (lahko pa tudi vsi) animatorji podelijo svoj zapis, drugače pa je to bolj za osebni razmislek.

E) IGRE NA TEMO RASTI

Kviz

Bilbo je skozi svojo dogodivščino osebnostno zrastel. Skozi spoznavanje Bilbove zgodbe pa smo, upajmo da, nekoliko zrastli tudi sami. Pripravili smo kviz o vsem, kar smo do sedaj spoznali.

Kviz je dostopen na TEJ POVEZAVI.

Zamišljen je tako, da se razdelite v manjše skupine po 5 animatorjev. Vodja kviza odpre povezavo do kviza in, če je mogoče, projicira stran. Levo spodaj lahko s + in – spreminjate število skupin. Vprašanja so v stolpcih razdeljena po kategorijah (poklicanost, božja previdnost …), številke 100 do 500 pa pomenijo število točk in s tem tudi težavnost.

Kviz lahko vodimo na dva načina:

1. Na vrsti je naenkrat samo ena skupina. Izbere si izbere eno izmed vprašanj, npr. »Vztrajnost 300.«. Kliknemo na želeno polje, kjer se nato izpiše vprašanje. Če skupina pravilno odgovori, na levi strani ustrezno obkljukamo. Prav tako obkljukamo »X«, če odgovorijo napačno, saj se točke odštejejo. Če kot voditelji kviza poznamo odgovor, lahko damo priložnost drugim ekipam. V nasprotnem primeru zgolj kliknemo na vprašanje in prikazal se bo odgovor. Nato je na vrsti naslednja skupina in tako do konca vprašanj.
2. Vse skupine odgovarjajo hkrati, zato bomo potrebovali dodatne liste in pisala, kamor bodo skupine zapisovale odgovore. Skupine izmenično izbirajo vprašanja. V 30 sekundah morajo napisati odgovor in ga na znak dvigniti v zrak. Tistim skupinam, ki imajo pravilni odgovor, se točke prištejejo, z napačnimi odgovori pa se seveda točke odštevajo.

Seveda večina odgovorov ne bo dobesedno enakih, kot so podani na kvizu, zato smiselno ocenjujmo odgovore. Prav tako se lahko zgodi, da se kviz zavleče, takrat lahko tudi predčasno zaključimo.

Otrok, animator, Don Bosko

Ta igra je bila predstavljena že v Animatorskem spodbujevalniku o don Bosku. Če je takrat niste uporabili, vam jo toplo priporočamo, da je uporabite sedaj.

Vsi udeleženci začnejo kot »otroci« (imajo roke na glavi), poiščejo drugega »otroka« in z njim igrajo kamen-škarje-papir. Kdor zmaga, napreduje in postane »animator« (roke drži v zrak v znak navdušenja, ker animator mora biti navdušen). »Animator« poišče drugega »animatorja« in z njim igra kamen-škarje-papir. Kdor zmaga, postane »don Bosko« (roke ima odprte pred sabo, kot da pozdravlja ostale) ter poišče drugega »don Boska«, s katerim ponovno tekmujeta. Končno, kdor zmaga, postane »svetnik«. Igra se konča, ko vsi igralci postanejo »svetniki«.

Alternativa uporaba

Pripravimo različne predmete, ki jih najdemo v svoji okolici (list papirja, svinčnik, rolica papirja, kozarec, sponka za papir …). Teh stvari naj bo vsaj toliko, kolikor je animatorjev. Še bolje bo, če jih je več.

Vsak animator dobi en predmet. Razmisliti mora, kako bi lahko ta predmet uporabil nekoliko drugače, kot se ga običajno uporablja. To alternativno uporabo predmeta sedaj predstavi soanimatorjem samo z gibi telesa. Ostali poskušajo ugotoviti, kakšen način uporabe prikazuje. Tisti, ki pravilno ugotovi, dobi nov predmet.

Stresna igra

Ker lahko rastemo le, ko stopimo iz cone udobja in se soočimo z izzivi, bomo sedaj animatorje postavili v stresno igro. Pripravimo 5 žog različnih velikosti.

Animatorji se postavijo v krog (do 20 oseb). Med seboj si bodo morali podajati žoge v katerikoli smeri, pri čemer je ne smejo podati sosedu. Žoge se morajo ves čas premikati in ne smejo pasti na tla. Vsaka žoga bo predstavljala neko pomembno področje, ki ga morajo usklajevati kot animatorji. Voditelj najprej v krog doda eno žogo, ta žoga predstavlja KOMUNIKACIJO. Skupina naj nekaj časa podaja prvo žogo in ko jim začne že gladko teči, dodamo drugo žogo. Ta žoga predstavlja ČAS. Nato počasi dodajamo še ostale žoge. Seveda bo kmalu skupina težko »krotila« vse žoge in nastal bo nered. Ko žoga pade na tla, je igre konec.

Ne pozabimo poimenovati vsake žoge. Razmislimo, kaj na našem oratoriju predstavlja večjo težavo. O tem se lahko predčasno tudi pogovorimo z animatorji. Prvi dve žogi sta v navodilih poimenovani le kot primera in lahko preimenujemo tudi tisti dve.

F) POGOVOR OB POSNETKU O RASTI  

Skupaj si ogledamo kratek animiran film Piper (Pixar, 2016). (Opomba: za ogled potrebna registracija.)

Po ogledu se o filmu na kratko pogovorimo:

• V čem se razlikuje Piper na začetku in koncu risanke?
• Kaj ga je oviralo, da bi se vključil v družbo preostale jate ptic? Kaj mu je pomagalo, da je to oviro premagal?
• Kako se je Piper počutil na koncu risanke, ko mu je uspelo premagati strah?

Animirani film prikazuje proces rasti, skozi katere moramo tudi sami pogosto iti, še posebej v dobi odraščanja. Vzemimo si nekaj časa in naj vsak animator sam pri sebi odgovori na spodnja vprašanja (vsak naj ima pri sebi list in pisalo):

• Pri sebi poišči področje, za katerega si ponosen, da si na njem zrasel. Kako ti je to uspelo? Si se za spremembo aktivno trudil ali je prišla sama od sebe?
• Katera pa so področja, kjer si želiš zrasti v prihodnosti? Izberi si eno in pomisli, kateri so konkretni koraki, ki jih lahko storiš, da boš bližje temu cilju.

Po osebnem delu povabimo animatorje, da podelijo, kaj so si zapisali – če si to seveda želijo.

Pogovor nato navežemo na pomembnost rasti na verskem področju:

• Ali vidite priložnosti za rast tudi na področju vere in odnosa z Bogom? Ali se vam zdi pomembno, da rastete tudi na tem področju, in zakaj? V čem konkretno, bi si želeli zrasti?
• Kako lahko poskrbimo, da se naša verska rast ne zaključi s prejemom svete birme? Katere konkretne korake lahko pri tem uberemo?
• Kakšno mesto imajo na tej poti rasti Sveto pismo, molitev, zakramenti?

G) DRUGE UPORABNE POVEZAVE  

Posnetki v angleščini

Na temo rasti se na spletu najde še marsikateri zanimiv posnetek in povezava. Kot ideje za osebni razmislek najprej navedimo nekaj posnetkov o pomenu rasti na verskem področju in konkretnih korakih (v angleščini):

• Father Mike Schmitz: How to Keep Your Faith Alive and Growing 
• Father Mike-Mary Ames: Read These 3 Things 30 Minutes a Week and See Real Growth
• Father Gregory Pine: Focus on These Virtues If You Want to Grow Closer to Christ
• Father Mike Schmitz: Consistency Will Make You Holy

Podcasta

Poučna in uporabna za rast v veri sta tudi podcasta “The Bible in a Year” in “The Catechism in a Year”. Prvi nam ob dnevnem bralnem načrtu in razlagi tekom enega leta pomaga narediti pregled celotnega Svetega pisma, drugi pa Katekizma Katoliške cerkve. 

Oratorijski bralni načrt

Če še niste vedeli, za branje Svetega pisma obstaja zelo uporabna aplikacija z imenom YouVersion. Na voljo je tudi v slovenščini. Dogovorili smo se, da je letos na voljo tudi oratorijski bralni načrt, ki obsega pet svetopisemskih odlomkov, ki jih bomo prebirali na letošnjih oratorijih. Mišljena je kot priprava celotne animatorske skupine na oratorij, saj obsega kratko razmišljanje, odlomek in možnost podelitve znotraj skupine, kar lahko vašo skupino tudi poveže med seboj. Na telefon si torej namestite aplikacijo YouVersion, v njej pa poiščite bralni načrt “Stopi na pot” in k njemu povabite še svoje animatorje.