Kazalo:
- A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA
- B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA (1 Tim 6,9-12.19)
- C) MOLITEV
- D) IGRE NA TEMO VZTRAJNOSTI
- E) POGOVOR OB ODLOMKU IZ FILMA HOBIT
- F) POGOVOR OB POSNETKU O SRČNOSTI
A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA
Vrednota: SRČNOST
Simbol: SRCE
Svetopisemski odlomek: Dobri boj za vero (1 Tim 6,9-12.19)
Povzetek zgodbe
Bilbo se poda skozi skrivni vhod v goro, po rovu, ki ga pripelje do ogromnega zmaja Smauga. Ta počiva na še večjem kupu zlata, dragocenih predmetov in dragih kamnov. Po Thorinovem navodilu mu izmakne arhkamen, vendar se zmaj zbudi. Tekom kratkega pogovora, v katerem skuša odvrniti zmajevo pozornost, na njegovem oklepu odkrije manjkajočo lusko – Smaugovo šibko točko. Komaj pobegne in arhkamen izroči Thorinu. Smaug medtem ugotovi, da je bil arhkamen ukraden. Zagrozi, da bo uničil pol sveta, če ga do večera ne dobi nazaj. Thorin kljub prigovarjanju noče niti slišati o tem. Bilbo vidi, da je Thorin v svojem pohlepu zblaznel. Presodi, da je prav, da arhkamen ukrade Thorinu nazaj in ga vrne zmaju. To tudi stori.
Thorin pobesni in Bilba nažene izpred sebe.
Razlaga zgodbe
Pohlep ali srčnost?
Čeprav je zmaj Smaug v središču dogajanja tokratne zgodbe, sta glavna protagonista Bilbo in Thorin, ki se vsak na zelo različen način spopadata z dogajanjem. Res je, hobit in škratje so v sila težki situaciji. Po dolgi in naporni poti, ki so jo komaj zmogli, so se znašli pred navidez nepremagljivo oviro. Le kako naj premagajo zmaja, ki je uničil in pregnal celotno škratjo vojsko? Ki je uničil njihovo celotno civilizacijo?
Thorin več kot očitno ne zmore treznega pogleda na situacijo. Zaslepi ga pohlep po bogastvu in vse svoje upe vloži v arhkamen. Ki je konec koncev, čeprav je izredno poseben in lep – bil naj bi “srce gore” in izžareval svetlobo -, še vedno samo kamen. Niti ne poveča Thorinovega dostojanstva niti ga ne naredi nepremagljivega.
Bilbo je, na drugi strani, razpet. Rad bi ohranil zvestobo škratom, ki so mu prirasli k srcu, in dokončal svoje poslanstvo na tej pustolovščini. Vendar se hkrati zave, da so se naloge lotili na napačen način in z napačnimi nameni. Sprevidi, da Thorina vodi pohlep, ki bo pogubil ne le njega, temveč na tisoče nedolžnih ljudi. Postane mu očitno, da morajo stopiti korak nazaj, vrniti arhkamen in na novo premisliti, kaj lahko storijo.
Marsikdo bi se odločil drugače, a Bilbo je premogel dovolj srčnosti, da je to, kar je presodil kot pravo odločitev, tudi izvršil. Njegova prva skrb je bila preprečiti, da bi na njihov račun umirali nedolžni. Ob tem je dvakrat tvegal svoje življenje: prvič, ko je šel še enkrat k zmaju, in drugič, ko se je vrnil k Thorinu brez arhkamna. A storil je, kar je bilo prav, in to je pomembno.
Iz zgodbe tega dne lahko torej izluščimo več pomembnih sporočil:
- Pohlep in nebrzdana želja po bogastvu, moči ali slavi, nikoli ne obrodita dobrih sadov. Nasprotno, sta v pogubo tako človeku, ki ga posedujeta, kot tistim okrog njega.
- Marsikdaj je težko narediti pravo stvar, a je to kljub temu dobro in potrebno. Da smo tega zmožni, potrebujemo krepost srčnosti.
- Vsak zmaj ima šibko točko in iz vsake, še tako črne situacije, obstaja izhod (v zgodbi se bo to sicer še bolj jasno pokazalo 5. dan), če je na naši strani Bog.
Srčni hobiti
Izmed vseh ras, s katerimi je J. R. R. Tolkien naselil svoj Srednji svet, so hobiti najbolj imuni na skušnjave in zlo. So izredno preprosti in se ne potegujejo za velike stvari. Njihovo največje veselje in bogastvo so vsakdanji užitki ob prijetni družbi, dobri glasbi in okusni hrani. Ne potegujejo se za zlato, moč ali slavo. Zato ni naključje, da se je Gandalf s prošnjo za pomoč obrnil ravno na hobite, izmed katerih je izbral tistega, ki je premorel največ srčnosti, največ trdnosti pri vztrajanju v dobrem. Srčnost je torej krepost, ki jo je želel v zgodbo vplesti že sam Tolkien, prav tako pa mimo nje nismo mogli snovalci oratorijskega priročnika, ko smo razmišljali o vrednotah, ki so potrebni za Bilbovo (ali pa za našo) preobrazbo od zapečkarja do junaka.
Zmaj kot simbol pohlepa
V pravljicah in fantazijskih delih je to, kar se v resnici dogaja v naši psihi in duhovnosti, v našem srcu, uprizorjeno preko fizičnega boja in pravljičnih bitij. Zato tako močno pritegujejo našo pozornost že od otroških let: v njih je tisto skrito, naši psihični in duhovni boji, prikazano in razloženo na bolj oprijemljiv, simbolni način.
Zmaj predstavlja najbolj smrtonosnega plenilca, ki ga zmore naša domišljija: ima telo mačke (ali kače), glavo kače in krila orla, poleg tega pa je ogromen in bruha ogenj! Na prvi pogled se zdi nepremagljiv. Toda ima svoje šibke točke in pravljični junaki vedno najdejo način, da ga premagajo.
Zanimivo je, da je zmaj pogosto povezan s pohlepom po bogastvu in moči – ne le v Hobitu, temveč v pravljični literaturi na splošno. Pogosto ljubosumno čuva svoj zaklad, marsikdaj pa se v zmaja spremeni tudi človek, ki ga je popolnoma prevzel pohlep. To se na nek način dogaja tudi s Thorinom, ki postaja vedno bolj krut in brezbrižen do svojih bližnjih. Na nek način lahko rečemo, da je zmaj fizična podoba divjega pohlepa, ki lahko preslepi in premaga vsakega človeka. A sporočilo pravljic in tudi Hobita je, da tako pohlep kot zmaj nista nepremagljiva.
Razlika med izvirnikom in oratorijsko zgodbo
Ponovno naj omenimo, katere spremembe v primerjavi z izvirno Tolkienovo zgodbo smo morali narediti, da je postala izvedljiva na oratorijskem odru.
V izvirniku gre zmaj v maščevanju, da mu je Bilbo izmaknil del zaklada, uničit Mesto na jezeru, kjer bivajo ljudje. Arhkamen Bilbo kasneje izroči vodji ljudi, da bi s tem preprečil vojno med škrati in ljudmi. Ker smo izpustili omembo Mesta na jezeru, je požiganje mesta nadomestila zmajeva grožnja, da bo uničil pol sveta. Bilbo pa je zato arhkamen izmaknil Thorinu nazaj in ga vrnil zmaju.
V izvirniku Thorin arhkamna nikoli ne drži v rokah. V oratorijski različici je bilo to potrebno, zato da je bilo Bilbovo izdajstvo škratov njim popolnoma očitno. Hkrati pa smo bili zvesti izvirniku v tem, da bližina arhkamna dela Thorina vedno bolj pohlepnega in nerazumnega. Lahko celo rečemo, da postaja podoben zmaju, ki ga žene le ljubosumno čuvanje svojega zaklada. Prav tako ostaja enaka Bilbova dilema, čeprav se okoliščine njegove odločitve nekoliko razlikujejo od izvirnika: razpet je med zvestobo škratom in med željo ustaviti prelivanje krvi, pri čemer se odloči za slednje.
Aktualizacija vrednote
Kreposti ali vrline
Srčnost je ena izmed štirih človeških (tudi kardinalnih ali glavnih) kreposti, ki jih je prepoznal že Platon in jih je po njem prevzela krščanska moralna teologija. Poleg srčnosti se na ta seznam uvrščajo še razumnost, pravičnost in zmernost. Krščanstvo je temu dodalo tri teološke kreposti: vero, upanje in ljubezen.
Kreposti zelo lepo predstavi Katekizem Katoliške cerkve. Človeške kreposti opiše kot “trdne drže, stalna razpoloženja …, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in vodijo naše vedenje v skladu z razumom in vero. Kreposti dajejo lahkoto, obvladovanje (“mojstrstvo”) in veselje za nravno lepo življenje. Kreposten človek je tisti, ki svobodno udejanja dobro …” (čl. 1804).
Srčnost
Srčnost je precej široka vrlina in jo v želji po lažji razumljivosti pogosto prevajajo kot pogum. A gre za več kot le pogum. Katekizem pravi, da je to “nravna krepost, ki v težavah zagotavlja trdnost in stanovitnost v prizadevanju za dobro. Srčnost nam krepi odločnost v upiranju skušnjavam in premagovanju ovir v nravnem življenju. Krepost srčnosti napravlja človeka sposobnega za premagovanje strahu, celo strahu pred smrtjo, za prestajanje preizkušenj in preganjanj. Srčnost pripravi človeka, da gre prav do odpovedi in celo do žrtvovanja svojega življenja, ko je treba obraniti pravično stvar …” (čl. 1808).
Ko smo soočeni z moralno dilemo, potrebujemo dve stvari: najprej moramo z razločevanjem (spomnimo se vrednote lanskega oratorija) presoditi, kateri naš odziv bi bil najboljši. H kateri odločitvi nas kliče Bog? A to spoznati ni dovolj. Potrebujemo še srčnost: trdno voljo, odločnost in pogum, da najboljši možni odziv tudi udejanjimo.
Tu ne govorimo le o “srečanjih z zmajem” in o drugih izrednih situacijah, ki se nam zgodijo enkrat v življenju. Začne se z vsakodnevnimi dilemami: ali bom “samo še 5 minut” gledal televizijo ali se bom takoj lotil učenja za test; ali bom čokolado delil s prijatelji ali jo pojedel sam; ali bom kot animator med odmorom klepetal s soanimatorji ali bom poiskal otroka, ki osamljen sedi ob strani …? V teh drobnih vsakdanjih odločitvah krepimo svojo voljo in krepost srčnosti, zato da smo sposobni večjih, pomembnejših in težjih odločitev, ko pridejo. Zato si srčnost lahko predstavljamo kot mišico, ki jo moramo ves čas krepiti in vzgajati. Mišica, ki je danes, v času pritiska družbenih omrežij in velike dostopnosti materialnih dobrin, morda pomembnejša kot kadarkoli prej.
Razlaga simbola
Za simbol srčnosti smo izbrali človeško srce. Najprej seveda ne moremo mimo dejstva, da slovensko poimenovanje te kreposti izhaja iz besede srce. Kot mišico ga prav tako lahko simbolno primerjamo s krepostjo srčnosti, kakor smo jo opisali zgoraj. A to ni vsi. Srce simbolno pojmujemo za središče našega moralnega razsojanja in volje. Tako za nekoga rečemo, da “ima srce na pravem mestu”, in s tem mislimo osebo, ki je pravična, dobra in tudi dela to, kar govori. Kljub temu da srce sicer največkrat povezujemo z ljubeznijo, se nam je zdel tudi smiseln in najprimernejši simbol za krepost srčnosti.
Razlaga svetopisemskega odlomka dneva
1 Tim 6,9-12.19: Dobri boj za vero
Tisti, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin. Ti pa, Božji človek, béži pred tem. Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost. Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju, v katero si bil poklican in si to lepo izpovedal pred mnogimi pričami. Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost. Tako bodo dosegli resnično življenje.
Kot smo omenili zgoraj, zmaj, najstrašljivejši plenilec, v Hobitu predstavlja divji pohlep. Ta prispodoba je v sozvočju z izbranim svetopisemskim odlomkom. Apostol Pavel namreč v njem pohlep imenuje za “korenino vsega zla”. Iz pohlepa po njegovem izvira vse ostalo zlo, ki smo ga ljudje sposobni prizadejati drug drugemu.
Pavel nas seveda vabi, da se skušnjavi pohlepa upremo. Kot alternativno pot predstavlja “dobri boj vere”, ki ga sestavlja prizadevanje “za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost”.
Čeprav Pavel srčnosti ne omenja, pa vemo, da je ta krepost bistvena za upiranje skušnjavam. Da bi lahko delali dobro, pravično in pošteno tudi takrat, ko je težko, ko drugi tega ne odobravajo ali celo nasprotujejo, potrebujemo srčnost. Srčen človek ima srce, ki se ne ustraši težav in ovir, temveč se vedno bori za dobro.
Morda se nam poraja vprašanje, zakaj bi se upirali pohlepu in drugim skušnjavam, če pa je to težko in je tako lepo biti bogat in si lahko privoščiti, karkoli si poželiš. Odgovor nakazuje Pavel: pohlep in denar nas ne bosta osrečila. Le prizadevanje za dobro nas bo osrečilo in nam dalo “resnično življenje” tukaj na zemlji in “večno življenje” v nebesih.
Krepiti našo “mišico” srčnosti, čeprav ni lahko, je torej vredno in potrebno..
B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA (1 Tim 6,9-12.19)
Če je animatorjev veliko, jih lahko razdelimo v manjše skupine. To storimo s krajšo aktivnostjo, npr. svetopisemski odlomek dneva* natisnemo na različne barvne A4 papirje, ki jih razrežemo na toliko delčkov, kolikor bo udeležencev v skupini. Potem vse delčke damo v vrečo, da jih udeleženci žrebajo. Vsak izžreba en delček, nato se po barvah razdelijo v skupine, sestavijo SP odlomek, ga v skupini preberejo in se o njem pogovorijo. Lahko si pomagajo s spodnjimi vprašanji ali pa oblikujemo svoja. Na koncu lahko sledi skupna podelitev.
* Svetopisemski odlomek dneva in kratko razlago v pomoč najdemo v poglavju [A) Razlaga vsebine dneva].
Vprašanja za pogovor:
- “Srčnost je krepost, ki v težavah zagotavlja trdnost in stanovitnost v prizadevanju za dobro” (KKC). Ali se strinjaš s to definicijo? Kako bi s svojimi besedami definiral srčnost? Kako srčnost v odlomku opiše apostol Pavel?
- Kaj je nasprotje srčnosti?
- Kako pri sebi prepoznavaš dela srčnosti in njegova nasprotja (konkretni primeri)?
- Kako pomagati tistim, ki si ne prizadevajo za kreposti, ki jih našteva Pavel?
- Zakaj se sploh truditi za srčnost in bojevati dobri boj za vero?
C) MOLITEV
MOŽNOST A
Pripomočki: oltar s križem, pred njim košarica; listki in pisala za vse
Znamenje križa
Pesem: Marijina hvalnica (Jubilate III str. 132)
Voditelj:
Pogumen sem lahko v kakršnikoli situaciji, kjer moram premagati strah. Srčnost se pokaže, ko se postavim za Dobro, za Pravico, za Sveto, tudi ko je težko in se lahko slabo konča zame.
Jezus je umrl na križu, da bi odrešil svet.
Marija je izročila svoje telo in svoje življenje za uresničenje Božjega načrta.
Bilbo je tvegal, da bo izgubil svoje prijatelje, da bi rešil pol sveta.
Za kaj bi bil jaz pripravljen tvegati vse? Žrtvovati vse, kar imam? Svoje življenje, svoje prijatelje, dobre odnose, svoje telo, svoj ugled? Kaj je meni sveto? Kaj je tisto, za kar bi srčno žrtvoval vse? Kaj je meni sveto?
Razdelimo listke in pisala, vzamemo si nekaj minut tišine, v kateri vsak razmisli, kaj je njemu sveto. Po nekaj minutah zapojemo pesem. Animatorji listke nesejo k oltarju, v košarico pod križ.
Pesem: Kličem: “Svet si!” (Poklonim se) (Jubilate III str. 103)
Voditelj:
Gospod, ti poznaš naša srca, ti veš, kaj nam je pomembno. Pod tvoj križ smo položili, kar v sebi prepoznavamo kot sveto, kot tisto, za kar se je potrebno boriti, za kar je vredno zastaviti vse. Pomagaj nam, da bomo vedno bolj spoznavali, kaj je resnično sveto, in bomo vedno srčno stali za tem.
Oče naš, Slava očetu, Blagoslov duhovnika (če je prisoten), Znamenje križa
Pesem: Nad vsem (Jubilate III str. 151), Stvarnik zemlje in neba (Jubilate III str. 247)
MOŽNOST B (litanije Srca Jezusovega)
»Krepost srčnosti napravlja človeka sposobnega za premagovanje strahu, celo strahu pred smrtjo, za prestajanje preizkušenj in preganjanj. Srčnost pripravi človeka, da gre prav do odpovedi in celo do žrtvovanja svojega življenja, ko je treba obraniti pravično stvar« (KKC).
Tudi Kristus je potreboval veliko srčnosti, da je lahko izpolnil načrt Očeta in daroval svoje življenje za naše odrešenje. Ta njegova daritev pa izhaja iz njegovega Presvetega Srca, ki ga v Cerkvi že stoletja častimo, med drugim tudi z litanijami Srca Jezusovega.
Litanije Srca Jezusovega
Gospod, usmili se – Gospod, usmili se
Kristus, usmili se – Kristus, usmili se
Gospod, usmili se – Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas – Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas – Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog
Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta – usmili se nas
Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno
Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi zedinjeno
Srce Jezusovo, neskončno veličastno
Srce Jezusovo, sveti tempelj božji
Srce Jezusovo, šotor Najvišjega
Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška
Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni
Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice
Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno
Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti
Srce Jezusovo, vse hvale vredno
Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src
Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva
Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje
Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli
Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav
Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno
Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo
Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti
Srce Jezusovo, sprava za naše grehe
Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno
Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto
Srce Jezusovo, do smrti pokorno
Srce Jezusovo, s sulico prebodeno
Srce Jezusovo, vir vse tolažbe
Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje
Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava
Srce Jezusovo, daritev za grešnike
Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih
Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih
Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas
Jezus krotki in iz srca ponižni. Upodobi naše srce po svojem Srcu.
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na čaščenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slava očetu, Blagoslov duhovnika (če je prisoten), Znamenje križa, Pesem
D) IGRE NA TEMO VZTRAJNOSTI
Napad in obramba
Polovica animatorjev postane napadalcev (levo roko položijo na glavo), polovica pa branilcev (levo roko imajo na hrbtu). Napadalci napadejo branilce, tako da jih lovijo in se jim dotaknejo ramena. Napadalec in ujeti branilec odigrata igro kamen-škarje-papir. Če zmaga napadalec, je branilec izločen in se umakne iz igralnega polja. Če zmaga branilec, se njuni vlogi zamenjata (branilec postane napadalec, napadalec pa branilec). Ko na igrišču ostanejo samo še napadalci, v igro ponovno vstopijo vsi že izpadli, ki postanejo sedaj napadalci, dosedanji napadalci pa postanejo branilci. Z igro lahko nadaljujemo, dokler ne ostane zgolj en igralec, ali pa jo zaključimo po nekaj krogih.
Asociacije
Stoje formiramo krog. Začnemo tako, da stopimo na sredino kroga, povemo eno besedo in jo z gesto tudi ponazorimo (primer besed: gozd, oratorij, otroci, hobit, srčnost, kamen, dom, ura …). Ko oseba v sredini kroga pove besedo in pokaže gesto, stopi nazaj v krog. Prvi, ki dobi asociacijo na podano besedo pred njim, naredi tako, kot je naredil voditelj: stopi v krog, pove asociacijo in jo ponazori z gesto (asociacije si sledijo: gozd–drevesa–listje–jesen …). Ista oseba lahko sodeluje večkrat.
Če želite igro še nadgraditi, lahko dodate pridevnike ali celo sestavite celo poved, ki naj ne bo pretežka.
Zmikavt in zlatniki
Izberemo enega animatorja, ki postane zmaj, in enega, ki postane zmikavt. Vsi ostali animatorji postanejo zlatniki. Zlatniki se postavijo v kolono za zmaja in se med seboj primejo za ramena ali boke. Zmikavt poskakuje, teka levo in desno in pri tem skuša ujeti zadnji zlatnik (zadnjega v koloni). Zmaj poskuša zmikavtu preprečiti, da bi ujel zadnji zlatnik, tako da se postavlja med zmikavta in zlatnike, se premika tako, da se zlatniki za njim premaknejo stran od zmikavta. (Zlatniki se morajo ves čas držati za ramena ali boke!)
Zmikavt ne more ujeti zmaja ali obratno. Še več, med njima ne sme priti do fizičnega stika. Če se to zgodi, morajo vsi narediti 3 korake nazaj. Prav tako morajo zlatniki paziti, da se umikajo zmikavtu in se postavljajo tako za zmaja, da jih zmikavt ne more ujeti. Ko se zmikavt dotakne zadnjega zlatnika, je ta izmaknjen in izstopi iz igre.
Če igra traja predolgo, lahko spremenite pravila igre tako, da lahko zmikavt izmakne zlatnike ne glede na njihov položaj v koloni (torej ne več samo zadnjega).
Za lažjo predstavo: https://www.instagram.com/reel/Clthyi4jvv7/?utm_source=ig_web_copy_link.
Prečkanje kupa zlata
Razdelimo se v manjše skupine (po približno 4-6 animatorjev). Označimo, kje je začetek in kje konec polja. Vsaka skupina dobi toliko listov papirja, kolikor je članov skupine.
Podamo navodila: »Skupine ste prispele do kupa zlata, ki ga straži zmaj Smaug. Vaša naloga je, da prečkate ta kup zlata. To pa lahko storite le tako, da stopate zgolj na vaše liste papirja. Pomembno pri tem pa je tudi, da mora list ves čas biti obtežen (nekdo mora stati na njem ali pa ga morate držati v roki), drugače bo zdrsnil po kupu zlata navzdol in ga ne morete dobiti nazaj.«
Voditelj naj pri tem spremlja potek igre in odvzame tiste liste, ki niso bili obteženi.
1, 2, 3
Animatorji se razporedijo po prostoru tako, da se med seboj ne dotikajo. Njihova naloga je, da se premikajo po prostoru, ne da bi se dotaknili drugega, in hkrati sledijo navodilu voditelja. Navodila so vedno podana s številkami, z izjemo prvega navodila, ko voditelj razloži, kaj pomeni katera od številk. (primer: »Številka 4 pomeni obrat za 180°. Ko se obrneš, hodiš/tečeš naprej.«)
Za začetek naj se animatorji le sprehajajo po prostoru, tako da se ne zaletijo v nikogar in da je zapolnjen celoten prostor. To je številka 1 (»Kadar bom rekel/a ‘1’, je to vaša hitrost.«)
Številka 2: hitra hoja. (»Številka 2 bo pomenila hitro hojo.«)
Številka 3: tek. (Sedaj nekaj časa menjavamo med temi tremi številkami.)
Številka 4: obrat za 180° in nadaljevanje s prejšnjo hitrostjo. (Torej če so do sedaj izvajali številko 2, se bodo obrnili sedaj za 180° in nadaljevali s hitro hojo.)
Številka 5: plosk in nadaljevanje premikanja.
Številka 6: poskok in nadaljevanje premikanja.
Številka 7: vzklik, ki naj bo vsakič drugačen + nadaljevanje premikanja.
Številke dodajajmo postopoma.
Igra naj bi potekala nekako tako, da med vsako podano številko počakamo nekaj trenutkov in jih ne govorimo vse v enem dihu. (Naj se animatorji malce razmigajo. ;))
E) POGOVOR OB ODLOMKU IZ FILMA HOBIT
Skupaj si ogledamo odlomek iz filma Hobit, ki prikazuje del dogajanja oratorijske zgodbe 4. dne – kako Bilbo proti volji Thorina vrne arhkamen iskanje skrivnega vhoda v Samotno goro:
ODPRI POSNETEK
Nato se o odlomku pogovorimo – lahko s pomočjo spodnjih vprašanj.
Vprašanja za pogovor:
- Zgodba v filmu se v tem delu nekoliko razlikuje o oratorijske zgodbe. V filmu ljudje in vilini po smrti zmaja pridejo do Samotne gore, da bi tudi oni dobili svoj delež zaklada, za katerega so prepričani, da jim pripada. A notranji boj v Thorinu in Bilbu je v obeh zgodbah enak. Zakaj misliš, da Thorinov glas v pogovoru z Bilbom, ko mu razodene, da sumi izdajo med svojimi škrati, postaja podoben zmajevemu?
- Ali Bilbo ravna prav, ko Thorinu ne pove, da je našel arhkamen?
- Zakaj Bilbo odnese kamen ljudem in vilinom (v oratorijski zgodbi pa nazaj zmaju)?
- Kaj ga žene k temu izdajstvu Thorina? Kaj misliš, da mu je pri tem najtežje?
- Ali bi ti ravnal enako?
- Kreposti, s pomočjo katere se Bilbo odloči, da bo ravnal tako, kot je prepričan, da bo najboljše (da torej vrne kamen), pravimo srčnost. To je sposobnost trdne volje in poguma, da kljub tveganjem in nevarnostim uresničimo, kar vemo, da je prav. Naštej še nekaj primerov srčnosti iz resničnega življenja in življenja svetnikov ali junakov iz Svetega pisma.
F) POGOVOR OB POSNETKU O SRČNOSTI
Ogledamo si kratek film o sv. Maksimilijanu Kolbeju. Nato se pogovorimo ob spodnjih vprašanjih. Po potrebi se razdelimo v več manjših skupin.
(Na začetku je smiselno na kratko predstaviti, kdo je; na kratko si o njegovem življenju preberemo tukaj.)
Vprašanja za razmislek in pogovor:
- Zakaj misliš, da se je Maksimilijan Kolbe odločil, da se bo žrtvoval namesto očeta? Kaj meniš, da mu je dalo moč in pogum za tako odločitev? Ali misliš, da je šlo le za hipen pogum ali bi se enako odločil, tudi če bi imel več časa za premislek?
- Ali bi sam zmogel ravnati kot on, če bi bil v njegovi situaciji?
- Na srečo živimo v času, ko je malo verjetno, da bi se znašli v taki situaciji. Kje pa v svojem življenju najpogosteje vidiš trenutke, ki od tebe zahtevajo pogum in srčnost?
- Kako se v takih situacijah ponavadi odzoveš? Kdaj ti je lahko storiti pravilno stvar in kdaj ti to ne uspe najbolje? Kako se počutiš v enem ali drugem primeru?
- Ali misliš, da je srčnost lastnost, ki jo bodisi imaš bodisi ne, ali lahko v tej kreposti rasteš? Kakšne konkretne korake lahko pri tem ubereš?
- Kako pa je srčnost povezana z našo vero? Zakaj je srčnost pomembna za kristjana? Ali se ti zdi, da smo današnji kristjani dovolj srčni? Kje nam srčnosti primanjkuje?