Kazalo:

• A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA
• B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA
• C) MOLITEV OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA
• D) IGRE NA TEMO BOŽJE PREVIDNOSTI
• E) POGOVOR OB ODLOMKU IZ FILMA HOBIT
• F) POGOVOR OB POSNETKU O BOŽJI PREVIDNOSTI

A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA

Vrednota: BOŽJA PREVIDNOST
Simbol: BOŽJE OKO
Svetopisemski odlomek: Dobri pastir (Ps 23,1-4.6)

Povzetek zgodbe

Druščina dospe do Meglenega gorovja in se loti vzpenjanja. Pred mrazom in vetrom jih reši Bilbovo naključno odkritje podzemne votline. A med počitkom škrate ugrabijo goblini in Bilbo ostane sam v temnem rovu. Čisto po naključju najde nenavaden prstan. Naleti tudi na temačno, zlonamerno bitje. Golum, tako je bitju ime, pristane, da Bilba ne bo pojedel, če ga premaga v reševanju ugank. Ko Bilbo bolj po srečnem naključju kot lastni pameti zmaga in želi oditi, Golum odkrije, da je izgubil svojo največjo dragocenost – čarobni prstan. Takoj posumi, da mu ga je ukradel Bilbo in ga ni več pripravljen izpustiti iz rok. Bilba reši prav najdeni čarobni prstan, po zaslugi katerega postane neviden – potem ko mu po naključju ravno v pravem trenutku zdrsne na prst. 

Razlaga zgodbe

V primerjavi s knjigo smo v oratorijski zgodbi do tega trenutka izpustili srečanje s troli in obisk pri vilinih v Razendelu. Zdaj morajo prečkati Megleno gorovje, kjer se poleg strmega pobočja in mraza soočijo še s sneženo nevihto. Pred njo se skrijejo v votlino, kjer pa jih presenetijo in ugrabijo goblini. Bilbo je pri tem ločen od druščine in v popolni temi po podzemnih rovih zatava globoko pod goro. Tam se zgodita dva nepričakovana dogodka: najprej popolnoma naključno najde nenavaden prstan, nato pa sreča še grozljivo bitje, Goluma. 

– Čarobni prstan

Bilbo prstan sprva le pospravi v žep in gre naprej. Šele kasneje, spet bolj po naključju, ugotovi, da ga prstan naredi popolnoma nevidnega, če si ga natakne na prst. Le tako sploh ubeži Golumu, kasneje pa samo po prstanovi zaslugi zmore razrešiti vse izzive, ki ga še čakajo na poti do Samotne gore.

Prstan, ki ga najde Bilbo, je čarobni prstan, ki nosilca naredi nevidnega. V Hobitu ima predvsem vlogo pripomočka z nadnaravnimi močmi, ki je bil Bilbu dan na razpolago po posegu Božje previdnosti. Poleg tega in dejstva, da je bil Golum nanj, recimo temu, rahlo nezdravo navezan, v Hobitu drugega o njem ne izvemo. Šele v Gospodarju prstanov Tolkien razloži celotno prstanovo zgodovino in pomen. Gre za najmočnejši prstan na svetu, napolnjen z zlo močjo. Ustvaril ga je glavni antagonist, Gospodar prstanov Sauron, da bi povečal svojo moč in razširil svoj nadzor še na nosilce ostalih čarobnih prstanov, ki jih je razdelil med kralje škratov in ljudi. V vojni, ki je potekala skoraj 3000 let pred dogodki Hobita, je bil Sauron premagan, vendar se je za njegovim prstanom kmalu izgubila vsaka sled. 500 let pred Bilbovo pustolovščino ga je našel hobitu podobno bitje Sméagol, ki se je pod njegovim zlim vplivom sčasoma preobrazil v Goluma. 

– Golum

Golum je svoje življenje začel kot hobit ali njemu podobno bitje z imenom Sméagol. Ko je nekega dne ribaril s svojim bratrancem, sta v reki našla lep prstan. V Sméaglu je že na prvi pogled vzbudil tak pohlep, da je bratranca ubil, le da bi prstan postal njegov. Od tistega trenutka dalje je prstan postal središče njegovega sveta. Zaradi njega je sčasoma zblaznel in svoje zatočišče naposled našel globoko v temnih rovih pod Meglenim gorovjem, kjer so svoje kraljestvo nekoč v skalo izdolbli škratje. Prstan mu je poleg nevidnosti omogočil tudi izredno dolgo življenje in večjo moč, vendar je postal sprevrženo bitje. V temi rovov je preživel več stoletij, dokler mu ni nekega dne prstan neopazno padel na tla in ga je tam našel Bilbo. Ko mu je Bilbo ušel, se je napotil za njim izpod gorovja, da bi spet našel svoj ljubljeni zaklad. Tako ga tavajočega srečamo 77 let kasneje v dogodkih Gospodarja prstanov. (Celotna kronologija Tolkienovega sveta v angleščini je na kratko opisana na spletnem naslovu: https://collider.com/lord-of-the-rings-timeline-explained.)

Omeniti velja še različen vpliv, ki ga je imel prstan na Goluma in na Bilba. Navsezadnje ga je Bilbo imel v posesti 60 let, vse dokler ga ni predal svojemu nečaku Frodu. Medtem ko se je Golum sprevrgel v pošast, je Bilbo ohranil svoj ljubezniv in prijazen značaj. Od kod ta razlika? Tolkien nam v svojih drugih delih in pismih razloži, da sta bila Bilbo in Sméagol zelo različni osebi. Bilbo je bil čistega srca, Sméagol pa ne. Zato sta se že ob prvem srečanju s prstanom odzvala zelo različno: medtem ko je Sméagol zaradi prstana ubil svojega bratranca, se je Bilbo uprl skušnjavi, da bi ubil Goluma, čeprav mu je predstavljal nevarnost. Namesto tega se je v njegovem srcu vzbudila “vserazumevajoča mešanica sočutja in spoznanja groze: preblisk bežnega pogleda v brezkončno vrsto med sabo nerazločljivih dni brez žarka svetlobe ali upanja na kakšen boljši dan, v svet trdega kamenja, mrzlih rib, plezanja in šepetanja.” Ta Bilbova sposobnost sočutja in usmiljenja do sovražnika, ki mu je stregel po življenju, je narekovala tudi njegovo nadaljnjo interakcijo s prstanom. 

Ta vidik bomo sicer zaman iskali v oratorijski zgodbi, saj smo morali v njej marsikaj izpustiti. Lahko pa poznavanje ozadja pomaga pri boljšem razumevanju zgodbe in pripravi katehez. V  oratorijski zgodbi smo se v tem dnevu osredotočili na vrednoto Božje previdnosti, po kateri je lahko še tako temna, brezizhodna situacija obrnjena v prid dobrega in smo iz nje lahko rešeni na nepredvidljive načine. Poleg tega ne moremo nikoli vedeti, ali ni neko navidezno naključje pravzaprav delo Božje previdnosti, ki ima večji pomen.

Aktualizacija vrednote

Božja previdnost ni previdnost v vsakdanji rabi te besede, da se v neznane situacije ne vržemo kar z glavo naprej. Božja previdnost izhaja iz besede pred-videvati, videti vnaprej. Pomeni, da Bog vnaprej predvideva potek dogodkov. Pa ne le to. Ima tudi načrt zanje in je v njih aktivno udeležen. 

Najbolj zgoščeno nam Božjo previdnost predstavi Katekizem Katoliške cerkve (KKC). Oglejmo si nekaj členov, ki govorijo o njej: 

Božja previdnost – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari do njihovega poslednjega cilja. [321]
Pričevanje Svetega pisma je enodušno: Skrb božje previdnosti za stvarstvo je konkretna in neposredna; nanaša se na vse, od najmanjših reči do velikih dogodkov sveta in zgodovine. [303]
Bog je suvereni Gospodar svojega načrta. Toda za njegovo uresničenje uporablja tudi sodelovanje (concursus) ustvarjenih bitij. To ni znamenje slabosti, temveč veličine in dobrote vsemogočnega Boga. Kajti Bog ne daje svojim stvarem samo tega, da bivajo, marveč tudi dostojanstvo, da one same delujejo, da so vzroki in počela druge drugim in da s tem sodelujejo pri izpolnjevanju božjega načrta. [306]
To je resnica, ki je neločljiva od vere v Boga stvarnika: Bog deluje v sleherni dejavnosti ustvarjenih bitij. [308]
Tako je sčasoma mogoče odkriti, da more Bog v svoji vsemogočni previdnosti izvesti kaj dobrega iz posledic kakega zla, celo moralnega zla, ki ga povzroče njegove stvari. … [312]
To, da Bog dopušča fizično in moralno zlo, je skrivnost, ki jo Bog osvetljuje po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal zlo. Vera nam daje gotovost, da Bog ne bi dopuščal zla, če ne bi po skrivnostnih poteh, ki jih bomo v polnosti spoznali šele v večnem življenju, napravljal, da tudi iz zlega prihaja dobro. [324]
Trdno verujemo, da je Bog Gospodar sveta in zgodovine. Toda pota njegove previdnosti so nam pogosto nepoznana. Šele ob koncu, ko bo minilo naše delno spoznavanje, ko bomo gledali Boga “iz obličja v obličje” (1 Kor 13,12), nam bodo v polnosti poznana pota, po katerih Bog tudi skozi drame zla in greha vodi svoje stvarstvo prav do počitka tiste dokončne “sobote” (prim. 1 Mz 2,2), zaradi katere je ustvaril nebo in zemljo. [314]
(Celoten Katekizem je v digitalni obliki dostopen na povezavi https://marija.si/gradivo/kkc/. )

Ko ta opis primerjamo s Tolkienovimi deli, lahko ugotovimo, da Božja previdnost tam deluje na popolnoma identičen način, kakor je opisana v KKC. V letošnji oratorijski zgodbi pa so najbolj izpostavljen naslednji vidiki: 

– Vse vodi skrivnostni Božji načrt

Na poti čez in skozi Megleno gorovje Bilbo doživlja katastrofo za katastrofo. Najprej težavno plezanje po strmih ledenih policah. Nato ugrabitev ostalih članov odprave. Ostane sam, izgubljen v popolni temi, brez vidne možnosti izhoda. In nato naleti še na skrivnostnega krvoločnega stvora, ki mu streže po življenju … Toda Bilbo je tam s točno določenim namenom, ki še zdaleč ni del njegovega načrta. Je pa del Božjega načrta. V kilometrskih podzemnih hodnikih in v popolni temi Bilbo “po naključju” najde čarobni prstan, srečanje z Golumom pa mu omogoči, da sploh najde pot iz labirinta. A da bi dojeli celoten obsega tega načrta, kakor si ga je zamislil Tolkien, moramo pokukati ne le v Hobita, temveč tudi v njegovo nadaljevanje, Gospodarja prstanov. 

Če Bilbo ne bi ostal sam v rovih Meglenega gorovja, ne bi našel prstana in srečal Goluma. Če ne bi našel prstana, ne bi mogel pomagati škratom in zmaj ne bi bil premagan. Če zmaj ne bi bil premagan, bi najverjetneje postal Sauronov zaveznik in bi bila zmaga proti njima nemogoča. Če s pustolovščine Bilbo ne bi prinesel prstana, ga ne bi mogel izročiti nečaku Frodu, ki se je čez dolga leta podal na pot, da bi ga uničil. In če se mu Golum ne bi zasmilil, temveč bi mu vzel življenje, ta ne bi odigral ključne vloge pri uničenju prstana, s čimer je bil poražen Sauron …

Vsega tega seveda tavajoči Bilbo pod goro ni mogel vedeti. Vse se mu je zdelo kvečjemu kot niz nenavadnih naključij, ki so se k sreči na koncu obrnila njemu v prid. Toda Gandalf ga ob zaključku knjige Hobit izzove z vprašanjem: “Saj ne misliš resno, kaj, da si bredel skozi vse pustolovščine in odnašal celo kožo samo zato, ker se ti je tako obračalo kolo sreče in samo zavoljo tebe?” Opozori ga torej, da je na delu nekaj več kot le srečna naključja in da se vsa ta pustolovščina ni zgodila le v njegovo korist. Bilbu se Bog morda ni prikazal v gorečem grmu, ga pa je usmerjal in mu pomagal “iz ozadja”, pri čemer je imel pred očmi najboljše dobro tako Bilba kot za cel srednji svet …

Tako je tudi v našem življenju. Kolikokrat se nam zgodi, da se nakopiči toliko (srečnih) naključij, da le stežka še verjamemo, da so bila resnično samo naključja? In kolikokrat se nam zgodi kaj težkega ali se moramo za nekaj zelo potruditi, a na koncu ugotovimo, da smo bili ravno zato ob pravem času na pravem mestu? Takrat je prav morda na delu Božja previdnost. Bog ima za nas načrt, ki ga pogosto ne razumemo, se nam zdi sila ovinkast ali pa ovinke delamo mi sami. Toda prepričani smo lahko, da ga ima, saj so nam “celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se!” (Lk 12,7). Zato zaupajmo Bogu svojo prihodnost, sledimo Njegovemu načrtu in videli bomo čudeže.

– Božja previdnost ni usoda, temveč predpostavlja naše sodelovanje

Ob tem je pomembno razlikovati Božjo previdnost od usode. Usodo si navadno predstavljamo kot neko neosebno silo, ki nas pripelje do neke točke v življenju, ne glede na to, kaj smo na poti do tja storili mi. To ni krščanski pogled in tudi ni Tolkienov pogled v Hobitu. Božja previdnost je delo osebnega Boga, ki je z nami v živem odnosu, in od nas ne pričakuje pasivnosti, temveč aktivno participacijo. Odločitev, da ji sledimo. Bilbo bi se lahko v svoji svobodi odločil, da se ne poda na pustolovščino. Enako kot bi Marija lahko zavrnila Božjo voljo, da postane Jezusova mati.

Aktivni udeleženci pa nismo le v odgovoru na “ponudbo” Božje previdnosti, ampak tudi na poti, ko ji sledimo. Vabi nas k sodelovanju. Bilbo je na poti do Samotne gore moral iz sebe iztisniti vse in še več, a ko še to ne bi bilo dovolj, mu je naproti prišla Božja previdnost. Ker je sledil Božjemu načrtu, je lahko računal tudi na njegovo oporo in pomoč. 

– Bog lahko tudi zlo uporabi za dobro

V oratorijski zgodbi drugega dne se Bilbo sooči z več težkimi situacijami in celo z zlom, ki ga predstavljajo goblini, Golum in navsezadnje prstan. A kot smo že opisali zgoraj, Bog v svoji previdnosti vse to nekako preobrne v dobro. 

Globoka krščanska vera je vedno bila, da je Bog močnejši od zla in da dobro na koncu vedno zmaga. Če ne na tem svetu, pa v onstranstvu. Za to vero imamo trden temelj v Jezusu, ki je iz največjega zla, trpljenja in celo smrti izšel kot zmagovalec. Zato je krščanska vera neločljivo povezana z upanjem. Brez vere nimamo vzroka za upanje, brez upanja pa ne moremo zares trditi, da verujemo v Vstalega Jezusa.

Hobit torej tudi nam sprašuje vest, kaj je v nas močneje prisotno: pesimizem in brezup, ki se kar »cedi« iz sodobne kulture, ali upanje, ki temelji na veri v Jezusa, ki je premagal trpljenje in smrt? 

– Delovanje Božje previdnosti

Poleg opisanega lahko v Bilbovi pustolovščini prepoznamo še nekaj zakonitosti, po katerih deluje Bog v svoji Previdnosti:

• Uporablja vse Bilbove sposobnosti, vse njegove močne točke. Vsi darovi, ki jih ima, so del Božjega načrta. Vsi talenti in lastnosti, ki jih imamo, so Božji dar in so nam bili dani z namenom. 
• Ko Bilbo dospe do roba svojih zmožnosti, najde čarobni prstan, ki mu omogoči dostop do nadnaravnih sposobnosti (zaradi katerih je lahko postal res dober “zmikavt”). Zaupajmo Bogu, da nam bo dal orodje, da bomo uresničili Njegov načrt. 
• Bilbu je za njegovo pustolovščino dan vodnik, čarodej Gandalf. Ta ima v zgodbi vlogo tako modrega mentorja in spremljevalca, ki Bilbu pomaga h globljemu razumevanju in modrejšim odločitvam, kot angela varuha, ki mu sporoča Božjo voljo in ga varuje v nekaterih težavah. Obojih – tako človeških spremljevalcev kot angelov varuhov – se Božja previdnost poslužuje, da nam pomaga uresničiti Božji načrt za nas. 

Razlaga simbola

Za simbol Božje previdnosti smo izbrali starodavni simbol “Očesa Previdnosti”. To je podoba očesa, zaprtega v trikotnik in pogosto obdanega z žarki svetlobe ali slave. Predstavlja Božje oko, ki dobrohotno bdi nad človeštvom.

Božje dobrohotno in ljubeče oko že samo na sebi nudi nekaj iztočnic za razmislek. Kako bi mi videli sami sebe in ljudi okrog nas, če bi jih gledali z Božjimi očmi? Poznamo koga, ki zmore na druge gledati z izrazito dobrohotnostjo? Kaj lahko storimo, da bi na druge čim bolj gledali z ljubeznijo in dobrohotnostjo?

Za starejše je aktualna tudi primerjava med Božjim očesom, ki se osredotoča na dobro in nas gleda z ljubeznijo, ter med očesom Saurona v Gospodarju prstanov, ki je lahko simbol “vsevidnega” Big Brotherja ali pa sodobnih tehnoloških velikanov. Za razliko od Božjega ta zadnja “očesa” še zdaleč niso dobronamerna, temveč gledajo le na svojo korist, v drugih pa iščejo šibke točke, ki jih lahko izkoristijo za lastno večjo moč, izkoriščanje in naslajanje.

Opomba: 

Simbol Očesa Previdnosti so za svoj simbol uporabljali tudi prostozidarji, vendar je v njihovih upodobitvah pod očesom največkrat upodobljen polkrožen sij, le včasih pa je prisoten trikotnik. 

Razlaga svetopisemskega odlomka dneva

Ps 23,1-4.6: Dobri pastir

Gospod je moj pastir, 
nič mi ne manjka. 
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; 
k vodam počitka me vodi. 
Mojo dušo poživlja, 
vodi me po pravih stezah 
zaradi svojega imena. 
Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, 
se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, 
tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. 
Le dobrota in milina me bosta spremljali 
vse dni mojega življenja; 
prebival bom v hiši Gospodovi 
vse dni življenja. 

Psalm o Dobrem pastirju na poetičen način izraža nekatere vidike Božje previdnosti, ki smo jih omenili v razlagi Božje previdnosti. Naloga Dobrega pastirja je, da pozorno opazuje svoje ovce. Pa ne zato, da bi gledal, kdaj bo katera naredila kaj, česar ne sme, temveč da bi jih zaščitil pred morebitnimi napadalci ali pa usmeril na pravo pot, preden bi katera zašla predaleč stran. Čeprav ovce morda ne vedo, kam potujejo in čemu, to ve pastir. In njegova naloga je, da jih pripelje do cilja po svojem vnaprej predvidenem načrtu. Tudi, ko katera zatava ali se po lastni naivnosti izpostavlja nevarnosti, je tam pastir, da jo usmeri na pravo pot, jo ščiti in ji pomaga. Omenjena je tudi “globel smrtne sence”, ki jo v Bilbovi zgodbi zlahka prepoznamo in vzporejamo s temačnim podzemeljskim labirintom, v katerega je zašel. Sam se iz njega verjetno ne bi zmogel rešiti, ob spremstvu nevidnega Pastirja in njegove Previdnosti, pa so bili vsi strahovi odveč. 

B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA

Če je animatorjev veliko, jih lahko razdelimo v manjše skupine. To storimo s krajšo aktivnostjo, npr. svetopisemski odlomek dneva* natisnemo na različne barvne A4 papirje, ki jih razrežemo na toliko delčkov, kolikor bo udeležencev v skupini. Potem vse delčke damo v vrečo, da jih udeleženci žrebajo. Vsak izžreba en delček, nato se po barvah razdelijo v skupine, sestavijo SP odlomek, ga v skupini preberejo in se o njem pogovorijo. Lahko si pomagajo s spodnjimi vprašanji ali pa oblikujemo svoja. Na koncu lahko sledi skupna podelitev.

* Svetopisemski odlomek dneva in kratko razlago v pomoč najdemo v poglavju [A) Razlaga vsebine dneva].

Vprašanja za pogovor:

• Psalm primerja Božjo previdnost s skrbjo, s kateri pastir skrbi za svoje ovce. Skozi katera dejanja se v psalmu vidi Božja previdnost?
• Ali psalm pravi, da je Božja previdnost nad nami, samo ko nam je težko?
• Kako Božjo previdnost vidim jaz v svojem življenju (konkreten primer)?
• Kaj se zgodi, če dovolimo, da vlogo tistega, ki nas pozna in usmerja v življenju, prevzame kdo drug, npr. novodobna tehnologija?
• Kdaj je najtežje zaupati v Božjo previdnost?
• (za starejše) Ali Božja previdnost posega v našo svobodno voljo?

C) MOLITEV OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA

MOŽNOST A (daljša molitev)

Znamenje križa

Pesem: Luč (Jubilate III: str. 124)

(Prižgemo svečko.)

Bralec 1 (bere iz Svetega pisma prve stavke Janezovega evangelija, vsakokrat doda stavek več):

»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.«

Bralec 2: Pomisli na vse, kar je nastalo po tej Besedi. Na celotno stvarstvo, vse stvari in bitja, na vse ljudi, ki jih poznaš.

(Minuta tišine.)

Bralec 1: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.«

Bralec 2: Pomisli, kako Bog tebi daje življenje. Na kakšen način Beseda (Bog) razsvetljuje tvoje življenje?

(Minuta tišine.)

Bralec 1: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.«

Bralec 2: Bog je ustvaril svet, a nikogar ne sili, da ga sprejme. Svobodni smo, da se odločimo zanj ali ne. Svobodni, da delamo dobro ali ne. Da ga iščemo in povabimo v svoje življenje, ali ne.

(Minuta tišine.)

Bralec 2: Kljub temu pa ima Bog svoj načrt – za vsakega izmed nas in za celotno stvarstvo/Cerkev.

Bralec 3:

»Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Pripeljal vas bom nazaj v kraj, od koder sem vas odpeljal v izgnanstvo.« (Jer 29,11-14)

Bralec 2: Božja previdnost je tista, ki nas spremlja in usmerja naša življenja. Tudi ko Bogu ne sledimo in zaidemo s poti, on ves čas usmerja stvarstvo k svojemu načrtu. Ali prepoznaš delovanje Božje previdnosti v svojem življenju? Kako te usmerja na pot dobrega? Kako te kliče k sodelovanju pri njegovem načrtu?

(Nekaj minut tišine, lahko se predvaja glasba, kot npr. https://www.youtube.com/watch?v=iJCV_2H9xD0&ab_channel=Leeland, lahko od 4.52 do 7:11.)

Bralec 1: Za zaključek skupaj zmolimo Oče naš, v zavedanju in hvaležnosti, da naš Oče skrbi za nas in spremlja našo pot.

Oče naš, Slava Očetu, Blagoslov duhovnika (če je prisoten), Znamenje križa

Druge ideje za pesmi: Psalm 126 (Gospod je obrnil) (Jubilate III: str. 222); Spremenil srca je (Jubilate III: str. 242); Zdaj sem tu, moj Bog (Jubilate III: str. 323)

MOŽNOST B (krajša molitev s svetopisemskim odlomkom tega oratorijskega dne)

Znamenje križa

(Psalm bere bralec, ostali odgovarjajo odpev.)

Ps 23,1-6

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja.

Odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Za zaključek skupaj zmolimo Oče naš, v zavedanju in hvaležnosti, da naš Oče skrbi za nas in spremlja našo pot.

Oče naš, Slava Očetu, Blagoslov duhovnika (če je prisoten), Znamenje križa

D) IGRE NA TEMO BOŽJE PREVIDNOSTI

Rovi in predori

V skupini določite dva igralca, ki postaneta hobit in Golum. Ostali igralci se z iztegnjenimi rokami postavite v vrste tako, da tvorite kvadrat. Z iztegnjenimi rokami vsi poglejte v isto smer – tako ste postavljeni za rove. Obrnite se za 90° – sedaj ste postali predori.

Igralca, ki sta hobit in Golum, se lovita po poligonu med igralci (Golum lovi hobita). Hobit ima moč, da med begom spreminja postavitev, s tem da zavpije »rovi« ali »predori« in se tako poskuša izmuzniti Golumu. Ostali igralci se morajo obračati po navodilu hobita. Ko Golum ulovi hobita, se igralci zamenjajo.

Za lažjo predstavo, kako igra deluje, si lahko ogledate krajši posnetek: https://www.instagram.com/reel/Clq2SvVM8ro/?utm_source=ig_web_copy_link.

OPOMBA: Ta igra se načeloma lahko igra z najmanj 11 igralci. Seveda pa je veliko bolj zabavna, če je igralcev več, saj imata hobit in Golum večji prostor lovljenja. Glede na vašo skupino sami presodite, ali vam bo igra zanimiva tudi z manj igralci.

Bitka ugank

Ta stvar vse požira;
ptice, zveri, drevesa in rože;
grize železo, grize jeklo;
trde kamne melje v moko;
ubije kralja, uniči mesto,
in premaga celo goro.          

(čas)

Da bo dejavnost ne bi zavzela preveč časa, se razdelite v skupine po približno 8–10. V 3 minutah si mora vsak izmisliti uganko, ki jo nato pove v svoji skupini. Uganka naj bo takšna, da sproži razmislek. Preostali člani skupine poskušajo poiskati odgovor.

Robot

Razdelite se v trojke. Eden izmed članov skupine bo postal hobit in si zavezal oči. Drugi član bo postal Eru Iluvatar (Bog v Tolkienovem mitološkem svetu), a ne bo smel govoriti (uporablja telesno govorico). Tretji član pa postane Gandalf, ki ne more videti hobita (s hrbtom je obrnjen stran od hobita, tako da vidi Eru Iluvatarja).

Cilj igre je, da hobiti uspešno prenesejo en predmet (uporabite, kar imate pri roki – žogo, barvico …) čez progo (lahko je zelo preprosta: dve oviri, med katerimi mora hobit prehoditi slalom), na drugi strani odložijo predmet v škatlo in po navodilih svoje ekipe pride nazaj do Gandalfa in se ga dotakne.

Ekipa deluje tako, da se hobit premika po navodilih Gandalfa. Ker Gandalf ne vidi hobita, mora iz telesne govorice Eru Iluvatarja (ki hobita vidi) razbrati in ubesediti navodila hobitu.

Ob koncu razmislite o igri in vseh vlogah, ki so nastopile v njej:

• Kako ste se počutili v svoji vlogi? Katere so bile vaše močne točke? Katere šibke?
• Kako ste se premikali kot hobit? Ste zaupali prejetim navodilom? Zakaj?
• Se kot hobiti niste bali, da vas bosta Eru Iluvatar in Gandalf poslala na napačno pot?
• Kakšna je bila vloga Gandalfa?
• Kako lahko igro povežemo z Božjo previdnostjo?
• Katero izmed vlog bi lahko povezali z Bogom? Zakaj?
• Ali ste kdaj v igri pomislili, da ne bi sledili navodilom, ki ste jih prejeli od soigralcev?
• Mislite, da imamo v življenju možnost zavrniti “ponudbo” Božje previdnosti? Pogovorite se, zakaj tako menite.

Kratek povzetek: Igro lahko povežemo z Božjo previdnostjo. Eru Iluvatar je vnaprej predvideval, kako se bo hobit premikal. Gandalf je hobitu pomagal razumeti Božji načrt s tem, da je poskušal prevesti (telesno) govorico Eru Iluvatarja. Prav tako pa je imel pomembno vlogo pri vsem skupaj hobit. Če ne bi želel aktivno sodelovati in slediti navodilom, je imel možnost, da bi zavrnil nasvete in šel po drugi poti.

E) POGOVOR OB ODLOMKU IZ FILMA HOBIT

Skupaj si ogledamo odlomek iz filma Hobit, ki obsega osrednje dogajanje, ki bo predstavljeno tudi v oratorijski zgodbi 2. dne:

ODPRI POSNETEK

Nato se o odlomku pogovorimo – lahko s pomočjo spodnjih vprašanj.

Vprašanja za pogovor:

• Bilbo se znajde v zelo nezavidljivi situaciji: ostane sam, izgubljen v podzemnem labirintu, za povrhu mu po življenju streže strašljivi Golum. Ali mislite, da se mu je v tistem trenutku zdelo, da se je ob pravem času znašel na pravem mestu?
• Kljub temu da se je Bilbu zdelo, da mu gre vse narobe, je moral biti v tistem trenutku v podzemnem rovu. Zakaj?
• Če je kdo že prebral knjigo Hobit ali pogledal film: kakšne posledice je imelo, da je Bilbo našel čarobni prstan? Kaj bi se zgodilo, če ga ne bi našel?
  (Ne le da brez prstana s škrati ne bi mogel dokončati pustolovščine, tudi dogodki nadaljevanja – Gospodarja prstanov – se ne bi mogli zgoditi.)
• Božjih načrtov ali Božje previdnosti pogosto ne moremo razumeti, takrat ko se odvijajo. Pogosto nam niso logični ali razumljivi. In marsikdaj vsebujejo tudi kakšno težko preizkušnjo. A kasneje odkrijemo, da je obstajala večja slika, večji načrt. Ali poznate kakšno resnično zgodbo ali osebo, ki se ji je zgodilo kaj takega?
• Ali se je tudi vam že kdaj zgodilo kaj podobnega?
• Ali mislite, da je naključje, da ste del prav te animatorske skupine in da ste prav danes tukaj? Ali bi lahko to bilo del Božjega načrta za vas? Zakaj mislite, da Bog želi, da ste danes tukaj? Podelite si svoje misli in razmišljanja o tem.

F) POGOVOR OB POSNETKU O BOŽJI PREVIDNOSTI

V skupini si ogledamo posnetek »One Couple’s Journey From Relationship to Love Story« in pogovorimo ob spodnjih vprašanjih (po potrebi se razdelimo tudi v več manjših skupin).

Vprašanja za razmislek:

• Kje v videu lahko prepoznamo delo Božje previdnosti? Ali je fant na posnetku že takoj na začetku prepoznal delovanje Božje previdnosti oz. kako je prvotno odreagiral?
• Ali Bog preko Božje previdnosti deluje, le kadar gre za velike stvari ali tudi pri majhnih stvareh v vsakdanjem življenju? Poskusi se spomniti kakšnega dogodka iz svojega življenja, v katerem si prepoznal Božjo previdnost, in ga podeli z drugimi.
• Kako si se v dani situaciji počutil/a? Ali si že takrat zaupal/a Bogu, da se bodo stvari dobro razpletle, ali si dvomil/a, da lahko iz tega izcimi kaj dobrega?
• Kako se počutiš, kadar stvari v šoli, doma, s prijatelji itd. ne grejo tako, kot bi si želel/a, in kako se s tem soočaš? Ali ti je v takih trenutkih težko zaupati Bogu, da ima vse pod kontrolo in da bo vse v redu?
• Kaj lahko storimo, da bi znali Bogu močneje zaupati in ne bi obupovali, kadar se stvari odvijajo drugače, kot bi mi želeli?