Animatorski spodbujevalnik 2022/23 – 1. dan POKLICANOST

Objavljeno:  |  Avtor:
0 glasov, povprečno: 0,00 od 50 glasov, povprečno: 0,00 od 50 glasov, povprečno: 0,00 od 50 glasov, povprečno: 0,00 od 50 glasov, povprečno: 0,00 od 5 (št. glasov: 0, povprečna ocena: 0,00 od 5)
Nalagam...
LoadingDodaj med priljubljene
Opomba avtorjev:
Letos smo Animatorski spodbujevalnik (AS) zasnovali nekoliko drugače kot pretekla leta. V njem ne boste več našli celotne kateheze za animatorsko skupino, temveč nekaj različnih izhodišč, dinamik ali predlogov za pogovor, od katerih lahko za vašo animatorsko skupino uporabite enega za uvod srečanje vaše animatorske skupine, lahko pa jih »sešijete« skupaj v program za celotno srečanje. Letos lahko pričakujete 6 Spodbujevalnikov: za vsako vrednoto dneva enega ter enega, ki bo prinašal predloge na tematiko sv. Janeza Boska, začetnika Oratorija.
Vsak AS bo kot prvo vsebino prinašal povzetek in razlago oratorijske zgodbe tistega dne, aktualizacijo vrednote, razlago simbola in razlago svetopisemskega odlomka. Ta je v prvi vrsti namenjena voditeljem, da se pobliže seznanite z vsebino, in vam jo svetujemo v branje. Lahko pa jo seveda ponudite v branje tudi animatorjem.
Upamo, da bo nova oblika AS-a še uporabnejša pri oblikovanju srečanj vaših animatorskih skupin!
Ana, Eva, Luka, Nina, Uroš in Tilen

A) RAZLAGA VSEBINE DNEVA

Vrednota: POKLICANOST
Simbol: POHODNA PALICA
SP odlomek: Bog pokliče Jeremija za preroka (Jer 1,4-10)

Povzetek zgodbe

V zgodbo nas uvede njen avtor, J. R. R. Tolkien. Spoznamo hobita Bilba Bisagina, ki uživa preproste trenutke na verandi svoje hobitske dupline, ko se pred njim nenapovedano pojavi čarodej Gandalf. Ta ima za Bilba prav posebno povabilo: na pustolovščino. Presenečnemu hobitu to ni prav nič všeč. Še bolj pa ga šokira trkanje novih neznanih gostov. Nenapovedani obiskovalci so nihče drug kot trije škratje s Thorinom na čelu, ki se skupaj z Gandalfom odpravljajo na pustolovščino. Želijo premagati zmaja, ki je škrate izgnal iz njihovega podzemnega kraljestva in zasegel ves njihov zaklad. Potrebujejo le še zmikavta in Gandalf zatrjuje, da bo prav Bilbo najboljši za to nalogo. Čeprav v življenju ni izmaknil še niti vžigalic in mu vse dosedanje izkušnje govorijo, naj raje ostane doma, hobitu nekaj ne da miru. Postopoma se opogumi in pristane na pustolovščino.

Razlaga zgodbe

– Hobiti

Tolkienov svet je poln različnih ras inteligentnih bitij: vilinov, škratov, hobitov … in tudi ljudi, kakršni smo mi. Hobiti so tipični zapečkarji. So preprosti, kmečki ljudje, ki cenijo in se zanimajo izključno za to, kar se dogaja v njihovi vasi, v njihovi neposredni bližini. Pomembna jim je družina, vaška skupnost in hrana. Izredno cenijo gostljubnost. Pomemben jim je vsakdanji ritual, ki naj se čim manj spreminja. Znajo se veseliti preprostih stvari. To so njihove dobre lastnosti. Vendar jih rado zanaša tudi v drugo skrajnost in imajo zato tudi šibkosti. Vsaka sprememba jih hitro vrže iz tira. Imajo močno prisotne družbene norme in kdor jim ne sledi, v očeh ostalih postane čudak, nevreden zaupanja …

– Bilbo

Takšen je tudi junak naše zgodbe Bilbo Bisagin. Je hobit v zrelih letih, edinec, katerega starša sta že pokojna, ki sam živi svoje udobno življenje v hobitski duplini. Njegovo izhodišče, v katerem začenja zgodbo, lepo izražajo besede, ki jih zabrusi Gandalfu ob prvem povabilu na pustolovščino: “Mi smo mirni ljudje in nimamo kaj početi s pustolovščinami. Brrr, te salamenske reči so za samo zgago! Še na večerjo zamudiš zaradi njih!” Drugi trenutek, ki polneje orisuje Bilbov karakter, je dogodek, ko ob pogovoru škratov o pustolovščini v nekem trenutku kar omedli. Toda kar ga pripravi do tega, ni niti opis zmaja, ki varuje zaklad, niti možnost, da bi kdo na poti umrl – omedli oz. doživi napad panike, ko nekdo omeni, da se morda kdo od pustolovcev ne bo vrnil domov. Vse drugo si Bilbo še nekako predstavlja, le življenja brez svoje dupline ne. In dodajmo še tretji trenutek: ko naposled odhiti svoji pustolovščini naproti, zaprepaden ugotovi, da je na pot odšel brez enega samcatega žepnega robca – za hobita nepredstavljiva katastrofa …

Vseeno pa je v Bilbu skrit potencial in skrito hrepenenje, ki samo čaka priložnost, da se razkrije: Tolkien zapiše, da je njegova mama pripadala rodbini hobitov, ki je veljala za precej nenavadno, saj so njeni člani občasno odhajali na pustolovščine. Družina je sicer njihovo izginotje skušala zakriti, vendar vaškim čenčam takšen dogodek seveda ni mogel uiti. Te gene je očitno podedoval tudi Bilbo.

– Škrati

Škrati, na drugi strani, so precej drugačna bitja. Njih navdušuje ustvarjanje materialnih stvari, predvsem iz različnih kovin in kamna. Zato so neprekosljivi kovači, zlatarji, kiparji in rudarji. Narava jih ne zanima preveč, zato si svoja čudovita mesta in palače največkrat gradijo pod gorami, kjer lahko kopljejo rudo in hkrati oblikujejo čudovite sobane. Še posebej pa so navdušeni nad dragocenimi kamni. Imajo torej močan občutek za lepoto, predvsem za stvari, ki jih lahko izkopljejo in oblikujejo sami. Tudi oni pa imajo šibko točko. Močno so podvrženi skušnjavi pohlepa. Zlato in drage kamne navadno kopičijo v precej večji meri, kot bi jih potrebovali, jih ljubosumno čuvajo in neradi delijo z drugimi. Kot bomo videli v zgodbi, je to tudi največja past, v katero se ujame Thorin.

– Čarodej Gandalf

Pa recimo še besedo o Gandalfu. Za marsikoga je Gandalf kot “čarodej” lahko kontroverzno bitje, vendar je potrebno vedeti, da čarodeji Tolkienovega sveta nimajo kaj dosti skupnega z čarovniki tipa Harry Potter. Na kratko: Gandalf ne uporablja čarovnije ali magije kot neke zunanje sile, ki jo spretno manipulira in uporablja za dosego svojih ciljev in želja, temveč je čarovnija nadnaravna moč, ki jo je prejel od Boga – podobno kot imamo mi sposobnost premikanja rok in nog. A pojdimo po vrsti.

J. R. R. Tolkien si je svoj fantazijski svet zamislil kot samostojen mitološki svet brez neposrednih alegorij oz. primerjav s krščansko vizijo sveta (v nasprotju npr. z C. S. Lewisom, kjer na primer ne moremo mimo enačenja lika Aslana z Jezusom Kristusom). Kljub temu pa gradi na enakih vrednotah in predpostavkah kot jih ima krščanstvo, saj je bil goreč katoličan. Njegov svet pozna Boga Stvarnika (ki se imenuje Eru Iluvatar), ki je s petjem ustvaril ves svet. Ustvaril je tudi več vrst bitij, od polbožanskih valárjev in angelskih maiarjev do vilinov in hobitov. Ljudje so njegova zadnja stvaritev v vrsti inteligentnih bitij. Vsaka od teh vrst bitij ima po svoji naravi, podeljeni od Boga, različno zmožnost nadnaravnega delovanja (največ je imajo valárji, najmanj oz. nič pa ljudje). Podobno verjamemo tudi kristjani, saj nadnaravne sposobnosti pripisujemo angelom, ki nimajo nič skupnega s čarovniki.

Pomembno se je torej zavedati, da Gandalf ni človek ali podobno naravno bitje, ki bi manipuliralo z nadnaravnimi, magičnimi močmi, temveč maiar, eden izmed višjih bitij, ki uporablja nadnaravne moči, s katerimi je bil ustvarjen. V srednji svet je bil skupaj z ostalimi čarodeji poslan od Boga, da bi preprečil načrte zlobnega Saurona, prav tako maiarja. Gandalfov način boja proti Sauronu ni direkten, temveč deluje predvsem z usmerjanjem, svetovanjem in povezovanjem ljudi, vilinov, škratov in hobitov. Tudi svoje nadnaravne moči uporablja le redko, kadar je nujno potrebno.

Lahko rečemo, da se Gandalf trudi pomagati ljudem uresničevati Božjo voljo pri boju proti zlu. Najlažje bi ga primerjali z utelesenim angelom, podobno kot to najdemo v Tobitovi knjigi. Tam Tobija spremlja nadangel Rafael, ki prevzame popolnoma človeško podobo. Tako lahko vidimo, da ima “čarodej” Gandalf zelo malo skupnega s čarovniki v kakšnem drugem popularnem delu.

Zanimiva je Tolkienova odločitev, da, čeprav si je zamislil obširno mitološko ozadje svojega sveta in ga opisal v delu Silmarillion, bomo v Hobitu ali Gospodarju prstanov zaman iskali omembo Boga oz. Eru Iluvatarja. Toda, kot je zapisal v enem od svojih pisem, je “Gospodar prstanov seveda v temelju versko in katoliško delo; nezavedno na prvi pogled, a zavedno ob ponovnem pregledu.” Enako velja za Hobita.

Aktualizacija vrednote

Kot v Bilbu tudi v vsakem od nas spi potencial, tli iskra nečesa več od običajnega vsakdanjika in vrtenja okrog naslednjega obroka. Le čaka priložnost, da bi se razkrila in razplamtela. Toda iti v neznano ni lahka stvar. Ni lahko vstati s kavča, stopiti iz cone udobja, in oditi na pot v neznano brez enega samega žepnega robca. Zato se seveda nekateri na Božji klic v neznano sploh ne odločijo. A posledica je, da svoje življenje odživotarijo, da nikoli v polnosti ne zaživijo. Bilbova zgodba pa nas spodbuja, da smo odprti za svojo poklicanost, za Božji klic, ki bo od nas sicer zahteval napor, vendar nam bo dal neprecenljive nove izkušnje in z njimi nove kompetence ter novo rast.

Bog nam lahko našo poklicanost razodene na zelo različne načine: lahko zelo direktno in jasno kot v Bilbovem ali Jeremijevem primeru (glej SP odlomek dneva), lahko pa tudi precej bolj tiho, subtilno. Bog nam pogosto govori tudi preko vsakdanjih dogodkov, preko ljudi, s katerimi smo obdani, in preko talentov, ki nam jih je podaril. Poklicanost ne prihaja do nas samo v čudežnih razodetjih in velikih odločitvah.

Bog nas kliče, ker ima za nas načrt, ki gotovo ne vsebuje stagniranja na mestu. Naš Bog je Bog življenja, Bog pustolovščin, Bog nenehne rasti v ljubezni in služenju. O tem nam med drugim priča Sveto pismo, ki je polno Božjih klicev običajnim posameznikom, s katerimi jih je povabil na pot v neznano. Na pot, na kateri so doživeli, videli in delali stvari, o katerih sami ne bi mogli niti sanjati, da so mogoče. Na kateri so postali junaki. Kar vprašajmo Abrahama (1 Mz 12,1-5), Mojzesa (2 Mz 3,1-15), Jona (Jon 1,1-2,1), Jeremija (Jer 1,4-10), Marijo (Lk 1,26-38), apostola Pavla (Apd 9,3-18) ali množico drugih!

Junak je tisti, ki (čeprav nerad) odgovori na Božji klic v neznano, se tja odpravi v veri in zaupanju v Boga ter s tem omogoči, da se zgodi nekaj velikega ne le zanj, temveč za vse prihodnje rodove. Božji klic v neznano in moj odgovor nista le moji zasebni stvari med Bogom in mano, ki vplivata le name, temveč sta namenjena za dobro vseh okrog mene. (Dobro razlago tega vidika poklicanosti v angleščini najdemo na https://www.youtube.com/watch?v=V5II3xYWE1w).

Tako je tudi v Bilbovem primeru: njegova odločitev za sledenje svoji poklicanosti (ki mu jo v Hobitu zelo neposredno sporoči Gandalf kot Božji glasnik) omogoči ne le njegovo osebno preobrazbo in ponovno osvojitev škratjega zaklada, temveč tudi uničenje velikega zla (zmaja) ter morda celo rešitev celega srednjega sveta pred največjim zlom – Sauronom – v Gospodarju prstanov. Pri tem neverjetnem sosledju dogodkov, ki nam ga v svojih osrednjih dveh delih tako živo slika Tolkien, pa se že dotikamo Božje previdnosti, vrednote drugega oratorijskega dne.

Razlaga simbola

Za simbol poklicanosti smo izbrali pohodno palico. To je orodje, ki nam daje oporo in nam pomaga premagovati težavno pot naše poklicanosti. In orožje za obrambo pred nevarnostmi, ki na nas pretijo ob poti. Je znamenje dostojanstva tistega, ki jo nosi, ali celo znamenje avtoritete in moči, dane od Boga (glej na primer Mojzesa).

Razlaga Svetopisemskega odlomka dneva

Jer 1,4-10: Bog pokliče Jeremija za preroka
Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:
»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal;
preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil,
te postavil za preroka narodom.«
Jaz pa sem rekel: »Oh, Gospod Bog, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.«
A Gospod mi je odgovoril:
»Nikar ne govôri: deček sem;
kajti h komur koli te pošljem, boš šel,
in kar koli ti ukažem, boš govoril.
Nikar se jih ne boj,
saj sem jaz s teboj, da te rešujem,
govori Gospod.«
Potem je Gospod iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust; Gospod mi je rekel:
»Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.
Glej, postavljam te ta dan nad narode in kraljestva,
da ruješ in podiraš,
da uničuješ in rušiš,
da zidaš in sadiš.«

Izbrani odlomek je eden osrednjih in najlepših svetopisemskih besedil o poklicanosti. Izbrali smo ga zaradi podobnosti med klicem Jeremiju in Bilbu v oratorijski zgodbi. Tudi Jeremiju je predstavljena vizija njegovega poslanstva, ki znatno presega vsako njegovo predstavo in se ji še zdaleč ne zdi dorasel (“postavil te bom za preroka narodom”). Jeremiju se zdi, da je ob soočenju s tako veliko odgovornostjo še otrok, deček. In tako Bilbo kot Jeremija sta s strani Boga (oz. v Bilbovem primeru božjega glasnika, Gandalfa), potolažena in opogumljena. Bog nikoli ne kliče k poslanstvu, ki ga ne bi zmogli – z Njim na svoji strani. S klicem vedno pride tudi Božja obljuba o pomoči in blagoslovu, če bomo sledili njegovi volji in poklicanosti.

B) POGOVOR OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA

Če je animatorjev veliko, lahko animatorje razdelimo v manjše skupine. To storimo s krajšo aktivnostjo, npr. svetopisemski odlomek dneva* natisnemo na različne barvne A4 papirje, ki jih razrežemo na toliko delčkov, kolikor bo udeležencev v skupini. Potem vse delčke damo v vrečo, da jih udeleženci žrebajo. Vsak izžreba en delček, nato se po barvah razdelijo v skupine, sestavijo SP odlomek, ga v skupini preberejo in se o njem pogovorijo. Lahko si pomagajo s spodnjimi vprašanji ali pa oblikujemo svoja. Na koncu lahko sledi skupna podelitev.

* Svetopisemski odlomek dneva in kratko razlago v pomoč najdemo v poglavju [A) Razlaga vsebine dneva].

Vprašanja za pogovor:

  • (Če ste prebrali povzetek oratorijske zgodbe tega dne): Kje vidiš podobnost med Jeremijo in Bilbom?
  • Ali bi ti odreagiral drugače na Gospodov klic, kot je Jeremija? Kako?
  • Zakaj misliš, da sta se Jeremija (in Bilbo) ustrašila klica?
  • Katere Gospodove besede iz klica Jeremiju tebe najbolj nagovarjajo?
  • Ali v svojem življenju prepoznavaš poklicanost, h kateri te kliče Bog? Katere talente ti je dal Bog, da lahko z njimi uresničuješ svojo poklicanost?

C) MOLITEV OB SVETOPISEMSKEM ODLOMKU DNEVA

Uvodno navodilo: Skupaj bomo prebrali odlomek iz Svetega pisma, ki je določen za prvi oratorijski dan. Nato vsak od nas na glas ponovi stavek ali besedno zvezo iz prebranega, ki mu najbolj odmeva; lahko to povemo tudi s svojimi besedami.

Križ

Voditelj: Gospod, nagovori nas z besedami Svetega pisma, da bomo ob pomoči zgleda tvojih prerokov prepoznavali tudi našo poklicanost.

Svetopisemski odlomek: Jer 1,4-10: Bog pokliče Jeremija za preroka* (preberemo)

* Svetopisemski odlomek dneva in kratko razlago v pomoč najdemo v poglavju [A) Razlaga vsebine dneva].

Vsi: Vsak na glas ponovi besedo, frazo ali stavek, ki v njem najbolj odmeva.

Voditelj: Gospod, hvala ti, da nas kličeš in nam pomagaš vedno bolj odkrivati, kam smo poklicani. Za pomoč pri tej nalogi se zdaj obrnimo tudi na Devico Marijo z molitvijo don Boska, ustanovitelja oratorija.

Vsi: (vnaprej pripravimo natisnjeno molitev za vsakega udeleženca)

Pred teboj sem, preblaga Devica, da si izprosim veliko milost spoznanja, kaj naj storim. 
Nič drugega ne želim, kakor vedno in ves čas svojega življenja izpolnjevati voljo tvojega Božjega Sina.
Mati dobrega sveta, daj, da bom poslušal tvoj glas in tako premagal vsak dvom iz svojih misli. 
Ker si ti mati mojega Odrešenika, pričakujem od tebe, da boš tudi mati mojega odrešenja.
Devica Marija, če mi ti ne boš poslala žarka Božjega sonca, katera luč me bo razsvetlila? 
Kdo me bo poučil, če ne ti, ki si mati neustvarjene modrosti?
Poslušaj torej moje ponižne prošnje!
Ne dopusti, da bi zašel na kriva pota.
V mojih dvomih in omahovanju me vodi po pravi poti v večno življenje.
Ti si moje edino upanje, ti imaš polne roke zakladov kreposti in življenja, ti razdajaš sadove slave in svetosti. 
Amen.

Slava Očetu …

Križ

D) MOLITEV S SVETIM PISMOM

Zahtevnejša oblika

Ta možnost je nekoliko zahtevnejša, primerna za animatorje, ki so bolj domači s Svetim pismom oziroma si želijo bolj aktivno sodelovati tudi pri molitvi.

Animatorji pred začetkom molitve dobijo v roke Sveta pisma, lahko s seboj na srečanje prinesejo tudi svoje ali uporabite SP na spletu (biblija.net) ali v aplikacijah (npr. YouVersion). Vsak animator bo v začetku molitve v Svetem pismu poiskal odlomek, ki govori o poklicanosti. Takih odlomkov je veliko, tako da bo verjetno vsak animator pomislil na kakšnega drugega, ki ga nagovarja oziroma mu je blizu. Prav tako ni nič narobe, če več animatorjev izbere isti odlomek.

Za iskanje in premišljevanje odlomka si vzamemo 10 do 15 minut. V tem času naj animatorji poiščejo odlomek, ga premišljujejo in izberejo iz njega nekaj vrstic, ki jih bodo kasneje prebrali pred vsemi.

Med branjem odlomkov lahko vsakič zapojemo refren izbrane pesmi ali pustimo nekaj trenutkov tišine.

Križ

Voditelj: Po molitvi k Svetemu Duhu si bomo vzeli 10-15 minut tišine, v kateri vsak v Svetem pismu poišče odlomek na temo poklicanosti. V tišini imamo čas, da odlomek nekajkrat preberemo in razmislimo, kako nas nagovarja. Izberite si tudi nekaj vrstic tega odlomka, ki jih bo potem vsak prebral na glas.

Vsi: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo … in prenovil boš obličje zemlje.

Voditelj: Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

Tišina: 10-15 minut za iskanje in premišljevanje odlomka

Pesem: najprej zapojemo celo, nato lahko med branjem odlomkov vsakič zapojemo refren

Ideje za pesem:

  • Nočem več ur
  • Ti si dušo obudil
  • Ti si moj prijatelj (Ti me vedno kličeš)
  • Blagor čistim v srcu
  • Živim naj zate
  • Preišči me, o Bog (Psalm 139)

Vsi: Vsak animator prebere izbranih nekaj vrstic iz svojega odlomka. Med vsakim odlomkom zapojemo refren pesmi in pustimo nekaj trenutkov tišine. Nato nadaljuje naslednji.

Voditelj: Hvala, Bog, da nas vedno kličeš; preko Svetega pisma, prek zgleda svetnikov in naših bližnjih. Hvala, da nas kličeš k sebi in hvala, da nas tiho, nevsiljivo in ljubeče vabiš, da stopamo po poti tvojega načrta, da lahko spoznavamo, kam smo poklicani.

Slava Očetu …

Križ

Enostavnejša oblika

Ta različica je nekoliko enostavnejša, primerna za mlajše animatorje, ki morda Svetega pisma še ne poznajo tako dobro.

Molitev poteka enako kot pri zahtevnejši obliki, le da odlomkov ne iščejo sami, temveč jih voditelj vnaprej pripravi, natisne in položi pred animatorje. Vsak animator si izbere tistega, ki ga najbolj nagovarja, lahko si jih tudi več izbere istega, v ta namen vsak odlomek natisnemo večkrat ali pa imamo na voljo Sveta pisma, v katerih potem najdejo izbrani odlomek.

2 Mz 3,1-15: Bog pokliče Mojzesa iz gorečega grma
1 Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jitra, midjánskega duhovnika. Ko je nekoč prignal drobnico daleč v pustinjo, je prišel k Božji gori Horeb. 2 Tedaj se mu je iz sredine grma v ognjenem plamenu prikazal Gospodov angel. Pogledal je in glej, grm je gorel s plamenom, a ni zgorel. 3 Mojzes je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati to veliko prikazen, kako da grm ne zgori!« 4 Ko je Gospod videl, da prihaja gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Rekel je: »Tukaj sem.« 5 Bog je rekel: »Ne hôdi sem! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!« 6 Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati v Boga.
7 Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine. 8 Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, na področje Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev. 9 In zdaj, glej, je prišlo vpitje Izraelovih sinov do mene in videl sem tudi, kako jih Egipčani zatirajo. 10 In zdaj pojdi, pošiljam te k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta.«
11 Mojzes pa je Bogu rekel: »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?« 12 Bog je rekel: »Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tej gori.«
13 In Mojzes je rekel Bogu: »Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim rečem: ›Bog vaših očetov me je poslal k vam,‹ pa mi rečejo: ›Kako mu je ime?‹ – kaj naj jim odgovorim?« 14 Bog mu je rekel: »Jaz sem, ki sem.« In nato je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Jaz sem‹ me je poslal k vam.« 15 Nadalje je Bog rekel Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov me je poslal k vam.‹ To je moje ime na veke in to je v spomin name iz roda v rod.
1 Mz 12,1-5: Bog pokliče Abrahama
1 Gospod je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. 2 Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. 3 Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.« 4 Abram je šel, kakor mu je naročil Gospod, in Lot je šel z njim. Ko je Abram odšel iz Harána, je bil star petinsedemdeset let. 5 S seboj je vzel ženo Sarájo, bratovega sina Lota in vse premoženje, ki sta ga zbrala, in vse duše, ki sta jih pridobila v Haránu. Odšli so in se napotili proti kánaanski deželi.
1 Sam 3,2-10: Bog se razodene Samuelu
2 Tistega dne je Éli spal na svojem prostoru; njegove oči so začele pešati, ni mogel videti. 3 Božja svetilka še ni ugasnila in Samuel je spal v Gospodovem svetišču, kjer je bila Božja skrinja. 4 Tedaj je Gospod poklical Samuela. »Tukaj sem,« je rekel. 5 Tekel je k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical,« je rekel, »vrni se, spi!« Šel je in zaspal. 6 Gospod pa je spet poklical Samuela. Samuel je vstal, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical, moj sin,« je rekel, »vrni se, spi!« 7 Samuel namreč še ni poznal Gospoda in Gospodova beseda se mu še ni razodela. 8 Gospod pa je spet, tretjič, poklical Samuela. Vstal je, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« Tedaj je Éli spoznal, da Gospod kliče dečka. 9 In Éli je rekel Samuelu: »Pojdi, spi! In če te bo poklical, reci: ›Govôri, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.‹« In Samuel je šel ter zaspal na svojem prostoru.
10 Tedaj je prišel Gospod, se ustavil in zaklical kakor prej: »Samuel, Samuel!« Samuel je rekel: »Govôri, kajti tvoj hlapec posluša.«
Jon 1,1-12: Jona se upira Bogu
1 Gospodova beseda se je zgodila Jonu, Amitájevemu sinu, rekoč: 2 »Vstani, pojdi v Ninive, veliko mesto, in kliči proti njemu, kajti njihova hudobija se je vzdignila do mojega obličja.« 3 Jona pa je vstal, da bi zbežal v Taršíš, proč od Gospodovega obličja. Spustil se je v Jafo in našel ladjo, ki je šla v Taršíš, dal je plačilo zanjo in se spustil vanjo, da bi šel z njimi v Taršíš, proč od Gospodovega obličja.
4 Gospod pa je zagnal na morje močan veter, na morju je nastal velik vihar in ladji je pretilo, da se razbije. 5 Mornarji so se prestrašili, vsak je vpil k svojemu bogu in metali so v morje blago, ki je bilo na ladji, da bi zmanjšali njen tovor. Jona pa se je spustil pod krov v notranjost, legel in zaspal. 6 Tedaj je stopil k njemu poveljnik posadke in mu rekel: »Kaj ti je, da spiš? Vstani, kliči k svojemu bogu! Morda se bo ta bog zavzel za nas, da se ne pogubimo!«
7 Nato so rekli drug drugemu: »Pridite, vrzimo žreb, da izvemo, zaradi koga imamo to zlo!« Vrgli so žrebe in žreb je padel na Jona. 8 Rekli so mu: »Povej nam, zaradi koga nas je doletelo to zlo? Kakšen je tvoj opravek in od kod prihajaš? Katera je tvoja dežela in iz katerega ljudstva si?« 9 Rekel jim je: »Hebrejec sem. Bojim se Gospoda, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.« 10 Možje so se hudo prestrašili in mu rekli: »Kaj si takšnega naredil!« Možje so namreč vedeli, da beži pred Gospodom, ker jim je bil povedal.
11 Rekli so mu: »Kaj naj storimo s teboj, da se nam morje umiri?« Morje je namreč naraščalo in divjalo. 12 Rekel jim je: »Primite me in me vrzite v morje in morje se vam bo umirilo, saj vem, da je zaradi mene ta veliki vihar nad vami!«
Jon 3,1-6: Jona gre v Ninive
1 Gospodova beseda se je drugič zgodila Jonu, rekoč: 2 »Vstani, pojdi v Ninive, veliko mesto, in mu okliči oklic, ki ti ga govorim!« 3 Jona je vstal in šel v Ninive po Gospodovi besedi. Ninive pa so bile veliko mesto pred Bogom, tri dni hoda. 4 Jona je začel hoditi po mestu, en dan hoda; klical je in pravil: »Še štirideset dni in Ninive bodo razdejane!« 5 Ninivljani so verovali Bogu, oklicali so post in se oblekli v raševino, od največjega do najmanjšega.
6 Ko je beseda o tem prispela do kralja v Ninivah, je vstal s svojega prestola, odložil svoj plašč, se ogrnil z raševnikom in sédel na pepel.
Mt 4,18-22 Jezus pokliče štiri ribiče
18 Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. 19 Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« 20 Takoj sta pustila mreže in šla za njim. 21 In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je 22 in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.
 Apd 9,3-18: Savel se spreobrne
3 Med potjo, ko se je bližal Damasku, pa ga je nenadoma obsijala luč z neba. 4 Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?« 5 Rekel je: »Kdo si, Gospod?« Glas pa je odgovoril: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 6 Zdaj pa vstani in pojdi v mesto in izvedel boš, kaj moraš storiti!« 7 Možje, ki so potovali z njim, so obstali brez besed; slišali so glas, videli pa niso nikogar. 8 Savel se je dvignil s tal. Toda čeprav je odprl oči, ni nič videl. Prijeli so ga za roko in peljali v Damask. 9 Tri dni ni nič videl in ni ne jedel ne pil.
10 V Damasku je bil neki učenec z imenom Hananija. Ta je imel videnje, v katerem mu je Gospod rekel: »Hananija!« »Glej, tu sem, Gospod!« je odgovoril. 11 Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna! V Judovi hiši poišči človeka iz Tarza, ki mu je ime Savel! Glej, ta človek moli 12 in v prikazni je videl moža z imenom Hananija, kako je vstopil in nanj položil roke, da bi spet videl.« 13 Hananija je odgovoril: »Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko gorja je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu. 14 Tudi tu ima od vélikih duhovnikov pooblastilo, da lahko vklene vse, ki kličejo tvoje ime.« 15 Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, zakaj on je posoda, ki sem si jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. 16 Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime.« 17 Hananija je šel in stopil v hišo. Položil je nanj roke in rekel: »Brat Savel! Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti semkaj, me je poslal, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.« 18 In v hipu so padle kakor luskine z njegovih oči. Spet je videl, vstal in se dal krstiti.
Apd 22,6-16: Pavel pripoveduje, kako se je spreobrnil
6 »Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba. 7 Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ›Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?‹ 8 Vprašal sem: ›Kdo si, Gospod?‹ In rekel mi je: ›Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹ 9 Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, niso pa slišali glasu, ki je govoril z mano. 10 Vprašal sem: ›Kaj naj naredim, Gospod?‹ Gospod pa mi je vêlel: ›Vstani in pojdi v Damask! Tam boš izvedel vse, kar ti je treba storiti!‹ 11 Zaradi blišča te svetlobe nisem nič videl, zato so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.
12 V Damasku je živel neki Hananija, pobožen mož, ki se je držal postave in za katerega so pričevali vsi tamkajšnji Judje. 13 Prišel je k meni, se ustavil pred mano in rekel: ›Brat Savel, spreglej!‹ In tisti trenutek sem ga zagledal. 14 Nato je rekel: ›Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust, 15 da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal. 16 In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!‹

E) IGRE NA TEMO POKLICANOSTI

Kaj imaš rad

Če je to vaše prvo srečanje in imate nove člane, je na začetku priporočljivo, da se spoznate. To lahko storite tako, da nekdo pove svoje ime in nekaj, kar ima rad. Če ima še kdo izmed animatorjev rad isto stvar, prime predhodnega animatorja za roko. Nato pove svoje ime in novo stvar. Če se nihče od preostalih animatorjev ne more poistovetiti, izbere drugo stvar.

Preko te igre se spoznamo, hkrati pa odkrivamo kaj imamo radi, kaj nas povezuje in celo lahko celo ugotovimo za kaj smo poklicani.

Stol na moji desni je prazen

Animatorji se usedejo v krog. En stol ostane prazen, eden igralec stoji na sredini kroga. Animator, ki ima na svoji desni prazen stol, položi dlan na stol in pokliče nekoga po imenu, naj prisede k njemu. Cilj igralca na sredini je, da se čimprej usede na stol. Če je igralec, ki kliče, prepozen ali se ne spomni imena, ga lahko prehiti igralec iz sredine in se usede na »desni stol«. V tem primeru gre v sredino igralec, ki je bil prepozen ali se je zmotil.

Aktualizacija igre: V tej igri so bili animatorji dobesedno poklicani po imenu. V življenju pa smo poklicani tudi za druge stvari in pomembno je, da klic prepoznamo in se nanj tudi odzovemo, tako kot smo se v igri odzvali na klic soanimatorja.

Najboljša izbira

Ta dejavnost se lahko izvede tako v skupini, ki se že pozna, kot tudi v skupini, ki se šele spoznava med seboj. Glede na situacijo ima dejavnost različen učinek.

Voditelj govori trditve/vprašanja. Animatorji vsak zase izbere osebo v skupini, za katero bi se odločil ob postavljeni trditvi/vprašanju. Ko vejo, katero osebo bi izbrali, stopijo do nje in se je prime za ramo.

Vprašanja/trditve:
  • Komu bi zaupal peko svoje rojstnodnevne torte?
  • Kateremu animatorji bi najraje zaupal svojo skupino, če bi prišlo do situacije, ko ne morem biti s skupino?
  • To osebo bi prosil, naj me nauči šivati.
  • Ta oseba bi mi brez pomisleka odstopila polovico svojega sendviča.
  • Katero osebo bi prosil, da te prvo oratorijsko jutro nauči koreografijo himne?
  • Katero osebo bi prosil za zapiske, če bi bila sošolca?

Pri skupinah, ki se že poznajo, animatorji vidijo, kaj drugi menijo, da so njihove močne točke. Nove skupine pa odkrijejo, kakšen prvi vtis imajo drugi o njih.

Vidim te kot …

Ta dejavnost je namenjena skupinam, ki se že bolj poznajo med seboj.

Vsak animator si na hrbet prilepi list papirja. Animatorji se nato sprehajajo po prostoru in na list drug drugemu napišejo, kje ga/jo vidijo čez 5 ali10 let, kaj mislijo, da so njegove/njene močne točke, za kaj mislijo, da je poklican/a … Sporočila so lahko povsem anonimna, saj to velikokrat predstavlja večjo iskrenost.

Pri tej dejavnosti animatorji vidijo bolj osebno, kaj drugi vidijo kot njihovo poklicanost.

F) POGOVOR OB ODLOMKU IZ FILMA HOBIT

Skupaj si ogledamo odlomek iz filma Hobit, ki obsega okvirno dogajanje, ki bo predstavljeno tudi v oratorijski zgodbi 1. dne:

ODPRI POSNETEK

Nato se o odlomku pogovorimo – lahko s pomočjo spodnjih vprašanj.

Vprašanja za pogovor:

  • Kaj je Bilba oviralo pri tem, da bi se podal na pustolovščino?
  • Kaj je mislite, da ga je na koncu prepričalo, da se je vseeno podal nanjo?
  • Kakšne so »pustolovščine« v naših življenjih, ki bi jih lahko primerjali z Bilbovo? Kamor se nam je težko odpraviti, ker moramo iti ven iz svoje cone udobja, vendar nam prinese osebno rast, obogatitev, pridobitev mnogih novih znanj, prijateljev itd.?
  • Bilbo je prejel svojo poklicanost zelo jasno in glasno s strani Gandalfa in škratov, čeprav ni vedel, v kaj točno se podaja. Na kakšne načine pa smo mi že doživeli poklic na kakšno »pustolovščino«? Ima že kdo kakšno podobno izkušnjo?
  • Bilbova »cona ugodja«, ki jo je izredno nerad zapustil, je bil njegov doma, hrana in njegova vas ter vsakodnevne navade, ki jih je cenil. Kaj pa je naša »cona ugodja«, ki bi nas lahko ovirala, da se ne bi podali na raznorazne »pustolovščine«? 
  • Kristjani verjamemo, da je vsakega od nas ustvaril Bog z določenim namenom. Da ima za vsakega od nas načrt, h kateremu nas vabi in kliče, da mu sledimo. Le tako v polnosti uresničimo svoj potencial. Kaj si mislimo o tem? Ali verjamemo, da nas Bog kliče na največjo pustolovščino našega življenja? Ali je kdo že doživel občutek, da ga Bog vabi in kliče k čemu? Ali poznamo koga, ki je takšen občutek doživel in mu sledil (od znancev ali izmed svetnikov)?

G) POGOVOR OB POSNETKU »POMEMBEN SI« (Chris Stefanick)

Vsak izmed animatorjev dobi pisalo in list s spodnjimi vprašanji, kamor bo zapisal tudi svoje odgovore. Potem si skupaj pogledamo posnetek: »Pomemben si – Chris Stefanick«.

Nato si vsak animator poišče svoje mesto in si v tišini vzame nekaj časa za razmislek ob vprašanjih (odgovore/razmišljanje naj tudi zapiše). Vmes lahko predvajamo umirjeno glasbo.

Ko animatorji zaključijo z osebnim delom, jih razdelimo v več manjših skupin (3-5 oseb), v katerih si med seboj podelijo svoja razmišljanja.

Na koncu se vsi zberemo skupaj in vsaka skupina na kratko povzame, o čem so se pogovarjali (kje so ugotovili, da imajo podoben pogled, kje se njihova mnenja razlikujejo itd.). V skupnem delu se lahko da poseben poudarek na zadnjem vprašanju o odkrivanju poklicanosti (pomen osebnega odnosa z Bogom, redne molitve in prejemanja zakramentov; pomen odkrivanja lastnih talentov in tega, kaj nas zares veseli; zavedanje, da je ključno, da si upamo stvari preizkusi oz. da si upamo iti iz cone udobja …).

Vprašanja za razmislek:

  • Kaj se te je v posnetku najbolj dotaknilo oz. česa si si najbolj zapomnil?
  • Čemu lažje in bolj verjameš: da te je Bog ustvaril s prav posebnim namenom ali da je tvoje življenje le sad nekega naključja? Kako to vpliva na tvoj odnos do svojega življenja?
  • Če drži, da je Bog vsakega človeka ustvaril s posebnim namenom, s kakšnim namenom misliš, da je ustvaril tebe? Zakaj te je ustvaril ravno takšnega/takšno, kakršen/a si, in zakaj si se rodil/a ravno v tem času in v tem kraju?
  • Ali lahko sploh vemo, kakšne načrte ima z nami Bog oz. kam nas kliče?
  • Kaj se ti zdi, da so ključne stvari pri odkrivanju lastne poklicanosti?

H) POGOVOR OB POSNETKU »KAJ JE MOJA POKLICANOST?« (Mike Schmitz)

(Opomba: Ta posnetek žal še nima slovenskih podnapisov. Zato je primeren za animatorsko skupino ali posameznike, ki jim angleščina ne dela težav.)

Skupaj si pogledamo posnetek očeta Mika Schmitza »What’s My Vocation?« (»Kaj je moja poklicanost?«):

Ogledu sledi pogovor v skupini. Če je skupina velika in/ali animatorji pred celo skupino težko spregovorijo, jih za pogovor lahko razdelimo v več skupin in gre vsaka skupina sama skozi vprašanja, nato pa na koncu vsaka skupina pove, o čem so se pogovarjali.

Vprašanja za pogovor:

  • Kaj te je v posnetku najbolj nagovorilo?
  • Zakaj meniš, da je naša prva poklicanost, da pridemo v nebesa?
  • V čem vidiš podobnosti in razlike poklicanosti v zakonsko in posvečeno življenje?
  • V posnetku je bil izpostavljen pomen tretjega nivoja poklicanosti – to je, kam sem poklican danes. Kako lahko ugotovim, kaj danes želi Bog od mene?

I) DRUGE UPORABNE POVEZAVE

Na temo poklicanosti se na spletu najde še marsikateri zanimiv posnetek in povezava. Tu so tri, ki bodo morda tudi v pomoč: